Judom so v zadnjih dveh tisočletjih pripisali krivdo za vse mogoče zdrahe, ki so pretresle krščanski svet. Foto: EPA
Judom so v zadnjih dveh tisočletjih pripisali krivdo za vse mogoče zdrahe, ki so pretresle krščanski svet. Foto: EPA
Judovski svečeniki naj bi imeli dostop do skrivnostnega znanja. Foto: EPA
Avtorji domnevnih zapiskov srečanja sionskih starešin so se zgledovali po besedilu, ki je bičalo delo Napoleona. Foto: EPA

Razstava A Dangerous Lie: The Protocols of the Elders of Zion (Nevarna laž: Zapisnik starešin Siona) se je kot domnevni zapis razprave sionskih starešin o načrtovanju prevzema nadzora nad svetovno politiko in gospodarstvom pojavil pred približno stoletjem.



Laž z dvema razsežnostima
Kurator razstave v ustanovi U. S. Holocaust Memorial Museum Daniel Greene je poudaril, da zapiski ljudi ne zavajajo le s popisom dogajanja na sestanku, ki ga nikoli ni bilo, pač pa že z omembo ljudi, ki naj bi se tega sestanka udeležili. Skrivnostna sekta zelo učenih judov namreč nikoli ni obstajala. Govorice o njenem obstoju so bile le eno izmed sredstev, s katerimi je krščanski svet spodbujal negativna čustva do pripadnikov ljudstva, ki naj bi zakrivilo smrt Jezusa Kristusa.

Neverjetna moč razkrinkane laži
Zelo zanimiva pa je "trdoživost" sto strani dolgega dokumenta, ki v 24 poglavjih natančno razloži zaroto judovskih modrecev proti svetu, ki ga obvladuje modri krščanski svet. Čeprav so strokovnjaki za verska vprašanja in zgodovinarji zapisnik sionskih starešin vedno znova razglasili za laž, je dokument ob vsakem novem "pohodu v javnost" buril domišljijo ljudi, ki, četudi niso popolnoma verjeli zapisom, so dejali: "Kjer je dim, je tudi ogenj," in so tako še naprej vztrajno verjeli, da je vsaj nekaj pa zagotovo "narobe s temi Judi".

Kot nekoč o Napoleonu
Zgodovinarjem je uspelo celo odkriti literarni vir, po katerem so se zgledovali avtorji judovskega zapisnika. Pisci so skoraj povsem povzeli strukturo in način izražanja v delu Dialogue in Hell between Machiavelli and Montesquieu (Pogovor v peklu med Machiavellijem in Montesquieujem). Besedilo Maurica Jolyja iz leta 1864 je beseden napad proti Napoelonu in njegovemu načinu vladanja. Nekaj navdiha pa naj bi pisci sionskega zapisnika našli tudi v precej neznanem pruskem romanu Biarritz.

Zakaj bi se Japonci bali judov?
Slutnje o judovskem načrtovanju svetovne zarote so po evropskem prostoru krožile že pred izidom protokola starešin in so bile eno izmed ključnih orodij v rokah protisemitov. Razstava v Washingtonu raziskuje tudi skrivnost uspeha nepreverjenih govoric. Ljudje namreč vedno znova vsaj malo verjamejo prav vsem govoricam, ki kakor koli napovedujejo nastop konca sveta ali vsaj kakpšne druge katastrofe nekoliko manjših razsežnosti. Tako se je kurator Daniel Green odločil "pokukati" v zakulisje odmevnosti sionskih zapiskov na Japonskem, kjer živi samo okoli 1.000 judov in nimajo ljudje prav nobega razloga za strah pred njimi. Še posebej, če pomislimo, da na Japonskem živi skora 130 milijnov ljudi.