Katja Bednařik Sudec se ukvarja z rekonstrukcijo zgodovinskega in osebnega spomina, se pravi, od človeškega splošnega spomina v smislu izgona iz raja do umetničinega osebnega spomina, ki se reflektira ob pomoči zgodovinskih fotografij. Foto: Galerija Murska Sobota
Katja Bednařik Sudec se ukvarja z rekonstrukcijo zgodovinskega in osebnega spomina, se pravi, od človeškega splošnega spomina v smislu izgona iz raja do umetničinega osebnega spomina, ki se reflektira ob pomoči zgodovinskih fotografij. Foto: Galerija Murska Sobota

Kot je ob razstavi z naslovom Razkrivanje identitete dejal direktor Galerije Murska Sobota Robert Inhof, se umetnica v svojem delu posveča rekonstrukciji tako človeškega splošnega spomina kot njenega osebnega spomina, ki se reflektira ob pomoči zgodovinskih fotografij.

Gre za dva spomina; eden je univerzalni, ki v njenem primeru sega do izvirnega greha in izgona Adama in Eve iz raja, drugi je umetničin osebni spomin na njeno otroštvo, preživeto v ožjem družinskem krogu. Pri tem ne gre za herbarij spominov, ki bi si ga umetnica ob določenih časih ogledovala kot družinski fotoalbum, oba spomina pa Katja Bednařik Sudec na neki točki združi, ugotavlja Inhof.

Pravljično ustvarjanje, ki presega dualizem
Omenjeni dualizem med telesnim in duhovnim je prisoten v njenem celotnem opusu, na simbolični ravni pa se kaže v različnih razmerjih med svetlobo in temo, telesom in njegovo senco ter med preteklostjo in prihodnostjo. Pri tem je zanimivo, da umetnica ne vztraja pri samem razmerju kot nasprotju med dvema poloma, ampak v skrajni stopnji ta nasprotja tudi ukinja. Na tak način ustvari svet, kjer telesno ni več vzrok in razlog bolezni in smrti, prej postane razlog eteričnosti in večnosti. V tem smislu lahko njeno ustvarjanje imenujemo tudi "pravljično". Zlo je še vedno tukaj, vendar ne zares, navzoče je zgolj kot metafora, ki omogoči pomirjujoči razplet ter na takšen način teži k trajnosti, o razstavi pravi Inhof. Pri ustvarjanju posega tudi po tehnikah tkanja in izrezovanja, ki tradicionalno veljajo za ženske in rokodelske pristope. Podobe drobi v drobne vzorce, ki pa se izrisujejo oziroma združujejo v izpovedne simbole.

Plakat kot prvi stik s potencialnimi obiskovalci
V mali galeriji je na ogled razstava Plakati Mladinskega informativnega in kulturnega kluba Murska Sobota (Mikk). Gre za izbor plakatov, ki so jih v dveh desetletjih pripravili v Mikku. Kustosinja Irma Brodnjak je ob tem povedala, da z Mikkom sodelujejo že vrsto let, saj imajo tudi skupno občinstvo, ki ga želijo nagovarjati, to so otroci in mladina. Razstava je po njenih besedah odraz programske usmeritve Mikka, saj plakati vabijo na različne dogodke. "Plakati so prvi stik s potencialno publiko, zato je pomembno, kako nas nagovarjajo, zadnja leta opažamo, da je tekstovni del precej uravnovešen z likovnim, kažejo pa tudi izjemen razvoj grafičnega oblikovanja," pravi Irma Brodnjak. Vsi plakati so avtorsko delo tam zaposlenih in kažejo pot odraščanja Mikka ne samo tam zaposlenim, ampak tudi občanom.

Obe razstavi bosta na ogled do 23. avgusta. Prihodnji teden ju bodo pospremili z dvema likovnima delavnicama za otroke in mladino. Prva bo Tvoja pravljica in se navezuje na razstavo Katje Bednařik Sudec (ta bo 19. julija pripravila še delavnico za odrasle Ženska ženski), druga z naslovom Moj plakat pa izhaja iz razstave plakatov.