Kavčiča poznamo tudi kot avtorja petinšestdesetih scenografij za mariborsko gledališče in ljubljanski operni ter baletni oder. Foto:
Kavčiča poznamo tudi kot avtorja petinšestdesetih scenografij za mariborsko gledališče in ljubljanski operni ter baletni oder. Foto:
Pokrajinski muzej Maribor, Viteška dvorana
najbolj pomembna restavratorska naloga je bila obnova stropne poslikave Viteške dvorane, v kateri bo tudi tokratna razstava. Foto: Pokrajinski muzej Maribor

Umetnostna galerija Maribor je v Viteški dvorani mariborskega gradu odprla razstavo olj domačega akademskega slikarja Maksa Kavčiča. S postavitvijo, ki bo na ogled vse do 4. oktobra in jo je uredila kustosinja Milojka Kline, bodo počastili 100. obletnico rojstva slikarja, scenografa, restavratorja in pedagoga.

Kavčič je s svojo dominantno, energično osebnostjo, ki se je kazala v glasnih in ostrih sodbah, spodbudah k skupnemu slikanju v naravi in mentorstvu stanovskim kolegom, vidno zaznamoval tedanji likovni utrip mesta.

Razkošen, estetiziranju naklonjen koloristični talent je razvijal ob jasno prepoznavnih Mušičevih in Pregljevih vplivih, ki se jim ni želel in ne mogel upreti, njegovo likovno formacijo opisujejo v UGM. Kavčičev barvni izraz je prehajal od zamolkle tonskosti zgodnjih platen k vse izrazitejši koloristični sproščenosti poznejših del. Oblikovna gradnja se je spreminjala od realnega podajanja preko strukturalne stilizacije do stopnjevanega posploševanja krajinskega, figuralnega in tihožitnega motiva.

Pomembno je bilo tudi njegovo restavratorsko delo
Leta 1948 je po diplomi na zagrebški likovni akademiji končal še specialko za konservatorstvo in restavratorstvo v Pragi ter nato restavriral vrsto fresk v okoliških cerkvah. Njegova najpomembnejša restavratorska naloga je bila obnova stropne poslikave Viteške dvorane, v kateri bo tudi tokratna razstava. Za svoje slikarsko delo je bil leta 1970 nagrajen z nagrado Prešernovega sklada, umrl pa je tri leta pozneje v Mariboru.