O Knobleharju se je v času njegovega življenja razpisalo evropsko časopisje, v New Yorku je leta 1854 izšla knjiga z objavo njegovega potopisa, Afričani pa so se ga spominjali v besedilih pesmi, ki so jih prepevali ob ritmu bobnov. Foto: Narodni muzej Slovenije
O Knobleharju se je v času njegovega življenja razpisalo evropsko časopisje, v New Yorku je leta 1854 izšla knjiga z objavo njegovega potopisa, Afričani pa so se ga spominjali v besedilih pesmi, ki so jih prepevali ob ritmu bobnov. Foto: Narodni muzej Slovenije
reka Nil
Malo znano je dejstvo, da so bili med uspešnimi in svetovno pomembnimi raziskovalci Afrike tudi Slovenci. Med njimi po svojem pomenu še posebej izstopajo trije Kranjci, Anton Lavrin, Ignacij Knoblehar in Jožef Švegel. S pomočjo njihovih daril in volil je Deželni muzej za Kranjsko (danes Narodni muzej Slovenije) pridobil številne predmete iz časa Starega Egipta in tudi iz 19. stoletja. Foto: Reuters

O postavitvi zbirke, ki bi jo uredili z razpisnim denarjem, se dogovarjajo s Slovenskim etnografskim muzejem. Dela bi radi začeli prihodnje leto.

Kustos Slovenskega etnografskega muzeja v Ljubljani in eden od pobudnikov Knobleharjeve zbirke Marko Frelih je prepričan, da si svetovno znani raziskovalec Knoblehar to vsekakor zasluži. Prostor starega župnišča se mu zdi nadvse primeren.

Ena najstarejših afriških zbirk v Evropi
Za zbirko sicer ne bi prispevali predmetov iz Knobleharjeve zapuščine, ki jih hranijo v etnografskem muzeju. Gre namreč za izredno krhke predmete z letnico 1850 in hkrati za najstarejšo afriško zbirko v Sloveniji ter eno najstarejših v Evropi. Zbirko bi sestavljali panoji, fotografije, kopije izvirnikov in drugo gradivo.

Po podatkih škocjanske občine projekt še pripravljajo. V nadaljevanju računajo na razpisna sredstva, razstavo pa bi radi uredili do praznovanja 200-letnice Knobleharjevega rojstva oziroma do poletja 2019.

Ignacij Knoblehar je živel med letoma 1819 in 1858, zaradi malarije pa je umrl v Neaplju. Rodil se je v Škocjanu na Dolenjskem, za misijonarstvo pa ga je 17-letnega navdušilo pridiganje misijonarja Friderika Ireneja Barage v Novem mestu.

Ideja o pokristjanjevanju vseh ljudstev ob Belem Nilu od Kartuma do ekvatorja
Odločil se je za njegovo pot in leta 1848 prispel v Afriko, kjer je ustanovil tri misijone, v porečju Nila pa je deloval celo desetletje. V Egiptu in Sudanu ga je zanimalo vse, kar mu je prekrižalo pot. Vodil je natančne dnevniške zapiske, privlačili so ga Nil in takrat nepojasnjena skrivnost njegovih izvirov, tamkajšnja ljudstva, kulture, verstva, živalstvo in narava.

V Knobleharjevi zapuščini so tudi ostanki pozneje v zgodovini izginulih ljudstev oziroma predmeti različnih ljudstev ob Belem Nilu na jugu današnjega Sudana. V Škocjanu še stoji njegova rojstna hiša z vzidano spominsko ploščo.

Slovenci smo ga že lahko podrobneje spoznali
V Slovenskem etnografskem muzeju so ob 190-letnici Knobleharjevega rojstva leta 2009 pripravili razstavo Sudanska misija 1848–1858: Ignacij Knoblehar – misijonar, raziskovalec Belega Nila in zbiralec afriških predmetov ter izdali obsežno publikacijo.