Nova kitajska zvezda ulične umetnosti najraje poišče kako stransko uličico ali zapuščeno gradbišče; na stene lepi povečane fotografije prebivalcev Pekinga, ki jih je ujel v nenavadnih držah. Sredi kupa ruševin se tako znajde poslovnež v elegantni obleki, ki kleči na enem kolenu in mimoidočim ponuja rože. Celo serijo je ROBBBB posvetil parom nog, ki štrlijo iz tal, in pa smehljajočim se obrazom, s katerimi je okrasil tista najbolj žalostna prizorišča.

Vsak B ima svoj pomen
ROBBBB svojega pravega imena za medije noče izdati, o vzdevku pa pove le, da izhaja iz poangležene različice njegovega imena. Drugi B predstavlja Peking (Bejdžing), tretji je okrajšava za Blek le Rat (znan pariški umetnik s šablonami), četrti pa za "najboljšega" (best), kar je nekakšna motivacija, da da pri delu vedno vse od sebe.

Lepota začasnosti
Svoje stvaritve vidi kot komentar vrtoglavega razvoja Pekinga, ki je dom za več kot 20 milijonov ljudi in prestolnica z drugim najmočnejšim gospodarstvom na svetu. "Po Olimpijskih igrah leta 2008 se je Peking začel razvijati hitreje. Kot gobe po dežju so začeli rasti novi nebotičniki, kar je seveda pomenilo, da se je pojavilo tudi več urbanih ruševin. Zame so te ruševine presečišče mestnega razvoja. V resnici so same po sebi ulična umetnost - vse v sebi nosijo nekakšno začasnost. Upam, da bodo ljudje še čez leta videli mojo umetnost in se spomnili na Peking v tem obdobju."

Kitajska je v resnici "domača baza" za malo morje sodobnih umetnikov, katerih dela na dražbah dosegajo milijonske vsote - ulični umetniki pa so v deželi še vedno redka pasma. ROBBBB-u je, tako vsaj pravi, precej vseeno, ali javnost njegovo delo razume ali ne. "Zame je pomembneje, da izrazim svoje notranje vzgibe in svoj komentar o družbi, v kateri živim." Doslej je po Pekingu natrosil že kakih 200 svojih stvaritev.

Namuzani mimoidoči
"Tovrstna umetnost je na Kitajskem predvsem nenavadna. O takih rečeh sem že bral v časopisih in revijah iz tujine," je denimo pripomnil 60-letni gospod Sun. So pa številni takim novostim naklonjeni. "Ulična umetnost je nekaj posebnega," je prepričana študentka Li Šjabing. "Ko sem šla mimo, se mi je narisana tetka zdela živa: na zelenjavi v njenem cekarju je nekaj tridimenzionalnega."