Najprej je bila razstava na ogled na Slovenskem trgu v Kranju, 1. septembra pa se bo predvidoma preselila v Ljubljano na Gallusovo nabrežje, kjer bo do 14. septembra. Potem bo razstava prišla še na Golnik, v park pred kliniko, kjer bo postavljena od 28. septembra do 28. oktobra.

Na Kliniki Golnik so želeli na razstavi zaznamovati predvsem prelomne dogodke na področju medicinske stroke in hkrati vnesti drobne vsakdanje zgodbe Golničanov in zanimivosti iz preteklih časov. Tako so predstavili tudi zanimive stare fotografije, pričevanja in zgodbe, so pojasnili za STA.

Zametki golniškega sanatorija segajo v leto 1917, ko je komisija za preskrbo vračajočih se vojakov kupila grad na Golniku. Poleti 1919 so v devet zasilno urejenih sob v starem gradu namestili prvih 40 pljučno bolnih invalidnih vojakov, junija 1920 pa je deželna vlada odobrila posojila za začetek gradnje sanatorija.

Spomladi 1921 so zabrneli stroji

Najprej so v bolniško stavbo preuredili gospodarsko poslopje ob gradu, spomladi 1921 pa so se začela gradbena dela po načrtih arhitekta Ivana Vurnika. Proti jugu je glavno stavbo obdajal velik park, ki so ga uredili po versajskem vzoru z dvema vodometoma in stopniščem.

Terapevtska nemoč pri zdravljenju jetike je poskušala iz zakladnice narave črpati vse tisto, kar bi bolnikom lahko pomagalo k ozdravitvi. Osrednja terapevtska metoda je postala klimatoterapija, ki so ji postopno dodali še zdravljenje z vodo in soncem. Tako so vzhodno od zdraviliškega kompleksa zgradili kopališče.

Konec tridesetih let so začeli zidati novo bolniško stavbo, imenovano železničarska, ker so jo financirale Jugoslovanske železnice. Dokončali so jo med nemško okupacijo, okupacijska uprava pa je dogradila še novo ločeno bolniško zgradbo, ki je dobila ime infekcijska. Leta 1947 so na Golniku izvedli prvo fluorografsko slikanje. Ker so bili neodkriti tuberkulozni bolniki predvsem med kmeti, obrtniki in starejšimi, ki niso bili zdravstveno zavarovani, se je porodila zamisel o preslikavanju celotnega prebivalstva. Rentgenski aparat so vgradili v avtobus in ga pripeljali v skoraj vsako slovensko vas. Po letu 1982 se je pojavnost tuberkuloze nato izjemno zmanjšala.

Torakokirurška enota

V letih od 1952 do 1973 je bila v golniški bolnišnici osrednja slovenska torakokirurška enota. Golnik je postal najuglednejši jugoslovanski center za pljučne bolezni in šola za številne mlade specializante. V zgodnjih šestdesetih letih je operacije zamenjalo čedalje uspešnejše zdravljenje z zdravili. Bolnišnica pa je v petdesetih letih dobila tudi laboratorije s sodobno opremo, kar je pripomoglo k širitvi dejavnosti in specializaciji.

Leta 2008 je bolnišnica dobila današnje ime Univerzitetna klinika za pljučne bolezni in alergijo Golnik. Zaradi povečane pojavnosti alergijskih in pljučnih bolezni se je v zadnjem desetletju povečalo število ambulantnih pregledov, zato so leta 2014 prizidali in uredili nove prostore za specialistično ambulantno dejavnost. V zadnjih letih so prenovili še lekarno in prizidali nove prostore za pripravo protitumornih zdravil.

Klinika ima veliko načrtov tudi za prihodnost. Glavni poudarki so na prostorski razširitvi in posodobitvi, kadrih in informacijski prenovi. "V teh težkih časih, ki so tudi priložnost za slovensko zdravstvo, se bo iskalo predvsem ravnovesje med ekonomičnostjo in kakovostjo storitve," so poudarili v bolnišnici, katere delo je lani in letos zaznamovala tudi epidemija covida-19.