V Narodni in univerzitetni knjižnici (NUK) bodo danes ob 19.00 odprli razstavo knjig iz knjižnice Grisoni. Na njej bodo javnosti prvič predstavljene knjige iz knjižnice koprske plemiške družine Grisoni oz. grofa Francesca Grisonija (1772-1841), s katerim je družina izumrla. Večinoma so izbrali knjige, ki jih je za knjižnico kupil grof Francesco.

Poleg knjig, ki jih je kupil grof Francesco, postavitev vključuje tudi nekaj starejših knjig, ki so najverjetneje pripadale njegovim prednikom – očetu Santu ali stricema Francescu in Antoniu ter celo grofom Sabinijem.

V razstavni dvorani NUK-a so v vitrinah knjige razstavljene po naslednjih tematskih sklopih: splošna razsvetljenska dela, zgodovina Beneške republike, italijanska kultura in jezik, francoska literatura s poudarkom na avtoricah, geografska odkritja in kmetijstvo. Kot so sporočili iz NUK-a, so izbrane knjige glede na avtorje, naslove in založnike posebnost v primerjavi z drugimi knjižnimi zbirkami pri nas.

V osrednji vitrini pa je predstavljen izvirni, nerealizirani arhitekturni projekt za podeželsko rezidenco Grisonijevih v Dajli, delo francoskega arhitekta Gabriela le Terrierja de Manetota iz leta 1798.

V knjižnici prednjači zgodovina
Francesco Grisoni, uspešen odvetnik in nadzornik za zdravstvo, bibliofil, človekoljub in svetovljan svojega časa, ter njegova soproga Marianna Pola Grison ostajata širši javnosti poznana predvsem po svoji človekoljubnosti. Mnogo manj je podatkov tako o nastanku kot o vlogi njune dragocene knjižnice, ki jo je grof sicer zapustil opatu benediktinskega samostana v Pragi, a je nato ostala v Kopru.

Knjižnica ni bila center intelektualnega življenja. Grof Francesco se je v življenju ukvarjal predvsem s pridobitnimi dejavnostmi, poleg tega se je posvečal kultiviranju lastne osebnosti in širjenju izobrazbe.

Zasnova in vsebinska pestrost knjižnice kaže, da je poskušala zadovoljiti potrebe po učenju, širjenju obzorja, razvedrilu, sledenju krščanstvu, odseva pa tudi navdušenje nad kulturnimi modeli drugih evropskih prostorov. Knjige je mogoče razdeliti na dva večja sklopa – italijanski in francoski. Tematsko prevladuje zgodovina (polovica knjig), sledi ji književnost (dobra četrtina naslovov), sicer pa je knjižnica predvsem humanistično naravnana.

Knjižnica obsega 3.288 zvezkov, 784 knjižnih naslovov ter 675 zvezkov serijskih publikacij in periodike. Po letnicah izida so v knjižnici dela, datirana od 16. do 20. stoletja.

Med drugim je v njej najti celoten Molierov dramski opus, dela Petrarce in Boccaccia, ogromno slovarjev, atlasov, bibliografij, številna dela s področja umetnostne zgodovine in arhitekture, dela, povezana z zgodovino cerkve in religioznimi temami tedanjega časa, ter dela s področja naravoslovnih znanosti, matematičnih ved, agronomije, botanike in medicine.

Knjige so po dveh stoletjih dobro ohranjene. Enoten videz knjižnici dajejo polusnjene vezave s prehoda iz 18. v 19. stoletja, starejše knjige so večinoma vezane v pergament, periodika je broširana.