V temeljnih potezah je baročna arhitektura na Slovenskem dosledno upoštevala splošne značilnosti tega slogovnega obdobja, v detajlih in merilu pa se je prilagajala vsakokratnim pogojem.
Območje današnje Slovenije se je v 18. stoletju v vseh pogledih na široko odprlo vplivom s severa in z juga in tako omogočilo tudi nagel prodor sodobnih arhitekturnih idej, zlasti z območja Benetk in Dunaja.
To je bilo zadnje obdobje velike samozavesti plemstva in visoke duhovščine; obdobje pred razmahom kritične družbene misli, spodbujene z idejami razsvetljenstva ter z industrijsko revolucijo in znanstvenim napredkom spremenjenimi družbenimi razmerami. Kot da bi si aristokracija v slutnji nastopa težjih časov še zadnjič dala duška, je ob prehodu iz 17. v 18. stoletje arhitekturo in likovno umetnost zaznamoval razkošni in bohotni slog, za katerega so bile značilne polnoplastne bogate oblike, sproščeno, radoživo in lahkotno okrasje iz štuka in barvito ter iluzionistično slikarstvo. To je bil slog visokega baroka, ki je poleg gotike najbolj zaznamoval arhitekturno podobo slovenskega prostora v preteklosti.
Kako sodobna je bila v času svojega nastajanja slovenska arhitektura 18. stoletja? Je sledila smernicam v večjih evropskih kulturnih središčih?
Območje današnje Slovenije se je v 18. stoletju v vseh pogledih na široko odprlo vplivom s severa in z juga in tako omogočilo tudi nagel prodor sodobnih arhitekturnih idej, zlasti z območja Benetk in Dunaja. Hkrati se je v tem času na Slovenskem naselilo več ambicioznih, premožnih in razgledanih plemiških družin (npr. Attemsi), ki so vzpodbujale celo vrsto vrhunskih modernih arhitektur (dvorci, cerkve, mestne palače). V Ljubljani je delovala Akademija operozov, ki je s pričetkom gradnje nove stolnice leta 1700 sprožila vrsto novogradenj v Ljubljani in na Kranjskem ter v dobršni meri dala podobo današnjemu jedru Ljubljane.
Je barok v arhitekturi na Slovenskem popolnoma sledil zakonitostim tega sloga, kakršne so veljale drugod po Evropi, ali pa bi bilo možno izpostaviti kakšne krajevne posebnosti?
V temeljnih potezah je baročna arhitektura na Slovenskem dosledno upoštevala splošne značilnosti tega slogovnega obdobja, v detajlih in merilu pa se je prilagajala vsakokratnim pogojem. Na Slovenskem tako ni bilo velikih monumentalnih cesarskih dvorcev ali katedral.
Vpliv katerega kulturnega območja se najbolj izkazuje v slovenski arhitekturi tega obdobja? Je čutiti večjo navezanost na Dunaj ali na italijansko območje?
V prvi polovici 18. stoletja zlasti na Goriškem in na Kranjskem popolnoma prevladuje beneška baročna arhitektura, v drugi polovici 18. stoletja pa se naglo uveljavi vpliv dunajske baročne arhitekture (zlasti arhitekta Lucasa von Hildebrandta), ki postopoma popolnoma prevlada nad beneškimi vplivi.
Je mogoče v tej arhitekturi izpostaviti kakšne novosti v načinu gradnje, načrtovanja stavb in tehnike okraševanja v primerjavi s prejšnjimi obdobji?
Arhitektura v 18. stoletju postane veliko bolj razsežna, monumentalna, pompozna. To velja tako za velikost stavb, kakor tudi za oblikovanje posameznih detajlov. Nekatere nove konstrukcijske rešitve omogočajo gradnjo velikih kupol, obokov ... Vendar pa je pravih novogradenj razmeroma malo. Kar dve tretjini pomembnih arhitektur v 18. stoletju nastane s prezidavami starejših stavb. V Ljubljani združujejo in prezidavajo stare srednjeveške meščanske hiše, ki z novimi fasadami dobivajo enovit in monumentalen značaj.
Izgubo katerega poznobaročnega objekta "moramo" najbolj obžalovati?
Med najbolj boleče izgube velja vsekakor uvrstiti med drugo svetovno vojno požgane dvorce Hošperk (Haasberk) pri Postojni, Dol pri Ljubljani, Zalog pri Moravčah in Boštanj pri Grosupljem, nato pa po vojni podrti cerkvi v Poljanah pri Škofji Loki in Nemški Loki na Kočevskem, pa okoli leta 1960 podrto Koslerjevo hišo v Ljubljani.
V zadnjih letih so v Nemčiji po starih načrtih na novo zgradili (ali pa jih nameravajo zgraditi) kar nekaj izgubljenih arhitekturnih biserov, kot sta Berliner Stadtschloss (berlinski mestni grad) in Frauenkirche v Dresdnu (cerkev Naše gospe). Ali tudi sami zagovarjate to prakso? Če je odgovor pritrdilen, katere izgubljene slovenske baročne objekte bi si želeli ponovno videti, da bi stale?
Po vsej Evropi so po prvi in drugi svetovni vojni ponovno zgradili celo vrsto uničenih arhitekturnih spomenikov. To se je dogajalo zlasti tedaj, ko so prebivalci nekega mesta, dežele ali države spoznali, da so izgubili pomemben del svoje identitete. Pri nas so pred nedavnim iz podobnih razlogov rekonstruirali minoritsko cerkev na Ptuju. Žal v Sloveniji arhitekturna dediščina, pa tudi sodobna arhitektura, nima takšnega pomena kot v večini drugih evropskih držav. Zato tudi ni pobude za obnovo kakšnega drugega uničenega spomenika. Prav nasprotno. Pogosto uničujemo še tisto malo, kar je ostalo. Prav zdaj je aktualen predlog za rušitev delov baročnega dvorca Betnava, na mestu katerih bodo zrasla sodobna dobičkonosna poslopja.
V neposredni bližini Ljubljane propadajo ostanki dvorcev Dol in Boštanj. Dvorec Smlednik je bil skupaj s poslikano baročno slavnostno dvorano pred nedavnim celo deloma požgan. Ko so leta 1960 podirali Koslerjevo hišo v Ljubljani, so obljubili, da jo bodo ponovno zgradili v okviru Arboretuma Volčji Potok. Na to obljubo so kmalu pozabili, izvirni kamniti kosi te hiše pa danes samevajo na robu urejenih nasadov. Koslerjevo hišo bi bilo po ohranjeni dokumentaciji mogoče v celoti obnoviti (a ne na prvotnem mestu), vprašanje pa je, kdo si to sploh želi. Berlinski grad in Frauenkirche sta vseskozi ostala v zavesti meščanov Berlina in Dresdena, večina uničenih spomenikov v Sloveniji pa je že davno izbrisana iz našega spomina. Slovenija je včasih tako daleč proč od Berlina in Dresdena. Zdi se, da veliko dlje, kot v 18. stoletju.
Polona Balantič
V temeljnih potezah je baročna arhitektura na Slovenskem dosledno upoštevala splošne značilnosti tega slogovnega obdobja, v detajlih in merilu pa se je prilagajala vsakokratnim pogojem.
Območje današnje Slovenije se je v 18. stoletju v vseh pogledih na široko odprlo vplivom s severa in z juga in tako omogočilo tudi nagel prodor sodobnih arhitekturnih idej, zlasti z območja Benetk in Dunaja.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje