Oglas
Raziskovalec življenja velikega impresionista in sodelavec Van Goghovega muzeja Louis van Tilborg je ugotovil, da je slikar proti koncu življenja večkrat slikal kar na kuhinjske krpe. V pomanjkanju slikarskega platna je namreč revni umetnik slikal prav na vsak primeren material, ki je bil na voljo. Večina van Goghovih del na kuhinjskih krpah je nastala med slikarjevim bivanjem v norišnici v kraju Saint-Remy de Provence. Tam je van Gogh naslikal tudi verjetno najbolj znameniti tovrstni deli, Gorsko pokrajino in Velike platane.
Slike z dodatkom rdečega robaNatančen pregled teh slik razkrije rdeč rob, s katerim so bile okrašene krpe in ki še vedno 'seva' skozi barvni nanos. Takšen rob ima tudi zadnja slika, katere se je lotil van Gogh, preden je poleti 1890 naredil samomor. Po selitvi iz Saint-Remyja v mestece Auvers-sur-Oise v bližini Pariza maja 1890 je van Gogha zagrabila prava ustvarjalna mrzlica. Tedaj tudi brat Theo, ki mu je redno pošiljal slikarska platna, ni mogel zadostiti njegovim potrebam. Van Gogh se je zato znova zatekel k stari rešitvi - kuhinjski krpi, za katero je najverjetneje prikrajšal kuhinjo v hotelčku Auberge Ravoux, v katerem je tedaj stanoval.
Končno potrjen obstoj divje vegetacije
Iz obdobja nastajanja slik na kuhinjskih krpah je tudi nedavno odkrito van Goghovo delo Divja vegetacija, ki je dolgo veljalo za izgubljeno. Našli so ga ob pregledu slike Soteska, ki je v lasti Muzeja lepih umetnosti v Washingtonu, z rentgenskimi žarki so namreč odkrili, da se pod to sliko skriva Divja vegetacija, za katero so dolgo sumili, da obstaja. V van Goghovem muzeju v Amsterdamu imajo namreč risbo, za katero so domnevali, da je služila kot osnutek za pravo slikarijo. Domneva je zdaj potrjena.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje