Pod naslovom Ich (slov. Jaz) je muzej Kunsthaus v nemškem mestu Stade zbral več kot sto avtoportretov severnonemških umetnikov, kot so Ernst Barlach, Paula Modersohn-Becker, Jörg Immendorff, Daniel Richter in Jonathan Meese. Na ogled so slike, grafike, skulpture in instalacije, ki so nastale v 20. in 21. stoletju.

Razstave avtoportretov - nekakšnih selfijev umetniške scene - očitno doživljajo preporod, če sklepamo po številu institucij, ki so jim namenile svoje zidove. Avtoportreti so bili lani v središču umetniških institucij v Münchnu, Düsseldorfu in Karlsruheju, letos pa se jim posvečata frankfurtska Kunsthalle Schirn in bienale v Innsbrucku.

Veronika Christine Draxler,sodelavka bloga za umetnost selbstdarstellungssucht.de, pravi, da je polnjenje umetnostne zgodovine s selfiji trenuten muzejski trend, še poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Ni vsaka upodobitev samega sebe avtoportret
Avtoportret lahko ne eni strani razumemo kot umetnikovo željo po samopromociji, vendar umetnostni zgodovinar Ulrich Blanche z univerze v Heidelbergu pravi, da "ni nujno vsaka slika, na kateri je umetnik upodobil samega sebe, mišljena kot avtoportret". Kljub temu pa so tovrstne slike običajno interpretirane na ta način. In umetniki, ki so pogosto upodabljali same sebe, so danes tudi najbolj znani. "Ko razmišljamo o Dürerju, imamo številni v mislih njegov avtoportret."

Od življenjepisnega prikaza samega sebe do prevpraševanja umetniškega procesa
Razstava v mestu Stade se začne z avtoportreti krajinskih slikarjev iz Worpswederja in hamburškega umetnostnega kluba, ustanovljenega leta 1897. V tem času so se krajinski slikarji upodabljali zelo resno - pogosto v elegantnem zasuku, s svojim siceršnjim predmetom upodabljanja v ozadju. Namen avtoportreta je bil tedaj predvsem izkazovanje svojih veščin in biografije.

Najpozneje po drugi svetovni vojni pa pridobi spoprijemanje umetnikov z avtoportretom bistveno več kritične note. "Prevpraševati se ga je začelo kot umetniški proces," pravi kustosinja razstave Friederike Weimar.

Vendar je razstava v Satdu namerno izpustila eno določeno povezavo s sodobnimi selfiji, pravi vodja muzeja Sebastian Möller. Pri razstavljenih avtoportretih je namreč v ospredju raziskovanje samega sebe. "In tukaj ne gre zgolj za 'klik'."

Nekaj pa avtoportrete vendarle močno povezuje z današnjimi selfiji. Pristopi umetnikov so sicer precej različni, vendar je vsem skupno naslednje dejstvo: "Umetnik se prikaže tako, kot želi, da bi ga videli drugi," je med drugim zapisala kustosinja Weimarjeva v razstavnem katalogu.

Razstava Ich je v muzeju Kunsthaus v nemškem Stadu na ogled do 22. maja 2016.