V pralnem stroju so bile oprane pesmi Petra Svetine in Damijana Stepančiča. Foto: Emka
V pralnem stroju so bile oprane pesmi Petra Svetine in Damijana Stepančiča. Foto: Emka
Z zverinicami se je spoprijateljil Marjan Manček. Foto: Emka
Gosli bodo otroci lahko brali v slovenskem in romskem jeziku. Foto: Emka

V ljubljanski galeriji Sončnica so namreč na ogled izvirne ilustracije iz slikanic, ki so letos izšle v zbirki Čebelica. Ilustracije iz slikanic Pesmi iz pralnega stroja ilustratorja Damijana Stepančiča; Zverinice, ki jih je ilustriral Marjan Manček; in Kako so nastale gosli, ki jo je s podobami obogatila ilustratorka Suzana Bricelj, bodo na ogled do 4. oktobra.

"Oprane" pesmi ne morejo brez podob
Pesmi iz pralnega stroja so nekoliko nenavadna zbirka verzov, ki jih je napisal Peter Svetina, podobno nenavadnih ilustracij. Stepančičeve ilustracije so v tej slikanici del pesmi in obratno, saj pesmi potrebujejo vizualno dopolnitev, ilustracije pa potrebujejo nadgradnjo v besedilu. Preplet besedila in podob zelo ustreza slikarju Damijanu Stepančiču, ki navdušeno eksperimentira. Leta 1969 rojeni Stepančič, ki je diplomiral na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost, pri delu uporablja različne tehnike: kolaž na različnih podlagah združuje s suhimi barvicami. Umetnik se posveča mladinski knjižni ilustraciji, veliko pa sodeluje tudi s periodičnim, zlasti mladinskim tiskom.

V kateri zverinici se prepoznamo?
Zverinice, napisal jih je Miklavž Komelj, so še eno "klasično delo" mojstra karikature. Ponovno sta najbolj prepoznavna elementa šarm in duhovitost junakov. Zverinice so smešne, ker so upodobljene s pretiranimi človeškimi lastnostmi - to pa je tudi avtorjev zaščitni znak. 58-letni Marjan Manček se posveča stripu, risanju, satiri, ilustraciji knjig in revij, grafičnemu oblikovanju in lutkovni scenografiji.

Gosli godejo v dveh jezikih
Zadnja od treh slikanic je Kako so nastale gosli - tudi to pravljico, ki je natisnjena v slovenščini in romščini, je napisal Miklavž Komelj. Pripoveduje o glasbi, ki je Romom položena v zibko, in nastanku gosli, najznačilnejšega romskega glasbila. Ilustracije Suzane Bricelj odlikujejo barve in cvetlični vzorci, to pa je značilno tudi za romske noše, ki hkrati simbolizirajo bogastvo ritma in čustev v njihovi glasbi. Suzana Bricelj se je rodila leta 1971, diplomirala je iz oblikovanja na ljubljanski likovni akademiji. Kot oblikovalka in ilustratorka sodeluje z več založbami in agencijami.