Kogoj plemeniti predmete, namenjene v glavnem vsakodnevni uporabi, in izziva začudenje, tako da izdeluje artefakte, ki imajo kot unikati muzejsko vrednost. Foto: UKOM
Kogoj plemeniti predmete, namenjene v glavnem vsakodnevni uporabi, in izziva začudenje, tako da izdeluje artefakte, ki imajo kot unikati muzejsko vrednost. Foto: UKOM
Fabijanić pa projektira urbane objekte: trge, sprehajališča, ulice, v katerih preudarno usklajuje staro in novo, kjer so tudi klopi, svetilke, fontane, pa tudi plastični poudarki. Foto: UKOM
Oskar Kogoj s svojim "naravnim dizajnom" nakazuje usodno povezanost človeka in narave. Foto: UKOM
Tako kot Kogoj tudi Nenad Fabijanić raziskuje uporabo organske forme, mehkobe in gladkosti, oblosti in krivulj, prav tako pa tudi različnih tekstur in struktur na predmetih, ki se tradicionalno izdelujejo ročno ali industrijsko. Foto: UKOM

Na razstavi z naslovom Kogoj – Fabijanić, v iskanju estetske utopije prvič skupaj predstavljata več kot 200 del - umetnine v lesu, kamnu in bronu, ki predstavljajo vrhunske dosežke sodobne umetnosti, navdihnjene z lepotami domovin obeh umetnikov.

Poleg fotografske predstavitve del avtorjev si je mogoče ogledati tudi 66 Kogojevih unikatov, Fabijanićeve vzorčne oblikovalske predmete in pet posebej za to razstavo izdelanih maket njegovih izbranih kamnitih klopi.

Oba raziskujeta uporabo organske forme
Kot so zapisali v spremljevalnem katalogu, Kogoj plemeniti predmete, namenjene v glavnem vsakodnevni uporabi, in izziva začudenje, tako da izdeluje artefakte, ki imajo kot unikati muzejsko vrednost.

S svojim "naravnim dizajnom" Kogoj nakazuje presenetljivo podobnost naravne in človeške stvaritve, povedano drugače, usodno povezanost človeka in narave, so še zapisali.

Fabijanić pa projektira urbane objekte: trge, sprehajališča, ulice, v katerih preudarno usklajuje staro in novo, kjer so tudi klopi, svetilke, fontane, pa tudi plastični poudarki. Vsi imajo značilnosti umetniškega predmeta, ustvarjajo novo estetsko identiteto okolja oziroma mu zagotavljajo višjo urbanost.

Oba raziskujeta uporabo organske forme, mehkobe in gladkosti, oblosti in krivulj, prav tako pa tudi različnih tekstur in struktur na predmetih, ki se tradicionalno izdelujejo ročno ali industrijsko.

Oba sta ljubitelja narave in mehkih organskih oblik ter že vrsto let sta v ustvarjalnem dialogu. Prav tako sta dobitnika številnih nagrad in priznanj s področja arhitekture in oblikovanja ter vidna nosilca medkulturnega dialoga.

Na odprtju tudi neformalno srečanje Pahor-Kosor
Slovensko–hrvaški projekt je nastal na pobudo slovenskega urada za komuniciranje, ki je z gostiteljem tudi glavni nosilec projekta.

Častna pokrovitelja razstave sta slovenski premier Borut Pahor in njegova hrvaška kolegica Jadranka Kosor, ki bosta zbrane na razstavi tudi nagovorila, priložnost pa izkoristila za neformalno srečanje.