Potem ko je med prvo svetovno vojno razpadla avstro-ogrska monarhija, so na njenem ozemlju nastale nove države; med njimi tudi Država Slovencev, Hrvatov in Srbov. Obsegala je južnoslovanska območja Avstro-Ogrske: Slovenijo brez Prekmurja, Hrvaško brez Medžimurja, Istro in Dalmacijo ter Bosno in Hercegovino. Narodni svet - Vijeće v Zagrebu, ki mu je predsedoval Anton Korošec, je na predlog slovenskega Narodnega sveta imenoval Narodno vlado, ki je bila na območju Slovenije pravno najvišja oblast in nosilka slovenske državnosti. Nova država ni bila formalnopravno priznana in je imela nerešena vprašanja svojih meja. Prek stare Avstro-Ogrske meje je ozemlje začela zasedati italijanska vojska. Že po mesecu dni se je Država SHS združila s Kraljevinama Srbijo in Črno goro v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, poznejšo Kraljevino Jugoslavijo, ki je bila geografsko in strukturno povsem drugačna državna skupnost.

Od arhitekture do življenja na Primorskem
Razstava, ki je zasedla obnovljeni sobi, se z zbranim bogatim muzejskim gradivom ne omejuje le na kronološki pregled političnega življenja v obravnavanem obdobju, ampak skuša predstaviti vso bogastvo in večplastnost življenja na kulturnem, gospodarskem in socialnem področju. Na razstavi so predstavljena izbrana vsebinska poglavja in osebe, ki so usodno zaznamovale obdobje: boj za meje z generalom Rudolfom Maistrom in Franjom Malgajem, ustanovitev ljubljanske univerze s prvim rektorjem Josipom Plemljem, državotvorne zgodbe o politiki z Josipom Pogačnikom, Ivanom Hribarjem in Antonom Korošcem, utrinki o umetnikih Mihi Malešu, Francetu Kralju, Stanetu Cudermanu in umetnicah Heleni Vurnik, Dani Pajnič in Eldi Piščanec.

V oblikovalskem in vsebinskem smislu je posebna pozornost razstave namenjena vrhuncem slovenske arhitekture obravnavanega obdobja, ki jih lahko prepoznamo v delih Jožefa Plečnika, Ivana Vurnika in Vladimirja Šubica. Ob njih so izpostavljeni tudi znanstevniki in vizionarji, kot je bil Herman Potočnik Noordung s svojo knjigo o težavah vožnje po vesolju, obe slovenski telovadni društvi Sokol in Orel ter vrhunski dosežek tedanjega slovenskega športa s telovadcem Leonom Štukljem na čelu. Obiskovalci si lahko ogledajo izbor filmskih posnetkov iz tridesetih let, ki je nastal v sodelovanju z Arhivom Republike Slovenije, prav tako pa je predstavljeno tudi življenje primorskih Slovencev, ki jih je rapalska meja ločila od matične domovine.

Potop skupaj s preostalo Evropo
Parlamentarno življenje Kraljevine SHS so prekinili streli v beograjskem parlamentu in pričakovanja, da bo država pomenila rešitev slovenskih narodnih želja, so ostajala neizpolnjena. Leta 1939 verjetno ni bilo treba biti prerok, da si v napetostih, ki so pretresale Evropo, prepoznal grozeče svarilo. V nekaterih državah je že potekala vojna in šibke demokracije so ostajale brez odgovora avtoritarnim državam, ki so želele prevladati na svetovnem zemljevidu. 6. aprila 1941 se je z napadom Nemčije in njenih zaveznic tudi na tleh Jugoslavije začela 2. svetovna vojna.