Freska v kapelici propadajočega gradu v Esztergomu na severu Madžarske je morda delo nikogar drugega kot renesančnega mojstra Sandra Botticellija. Velikega štiridelnega murala v zapuščenem gradu sicer niso odkrili šele včeraj, a šele med nedavnimi obnovitvenimi deli so restavratorji postali pozorni na fresko, ki se ponaša s slogom, značilnim za umetnost Firenc 15. stoletja. Grad počasi obnavljajo že od leta 2000.

Kako so se firenški slikarji znašli na Madžarskem?
Nadškof Esztergoma Janos Vitez je naročilo za poslikavo gradu zaupal slikarski šoli Filippa Lippija, v kateri se je takrat šolal tudi mladi Botticelli. Na steni, ki meri štiri krat pet metrov, so nadobudnemu vajencu (najverjetneje) zaupali četrtino, posvečeno zmernosti. To teorijo podpira tudi dejstvo, da zgodovinarji nikoli niso mogli povsem rekonstruirati umetnikovega življenja in je povsem možno, da se jim je neopažen enkrat "izmuznil" tudi na Madžarsko.

Zametki veličine
Umetnostna zgodovinarka Zsuzsanna Wierdl poudarja vzporednice med madžarsko fresko in približno 20 let mlajšo Botticellijevo mojstrovino Rojstvo Venere; če je Zmernost res Botticellijevo delo, je verjetno tudi njegova prva samostojna stvaritev. Madžari bodo obnovljeno fresko javnosti predstavili v manj kot enem letu.

Skrivnosti "Sodček"
Biografski podatki o Botticelliju (ime si je Alessandro di Mariano di Vanni Filipepi nadel sam, pomeni pa "sodček") so torej skopi, a njegove sloke ženske silhuete, slike z mitološkimi prizori v naravni velikosti ter portreti dinastije Medičejcev so neizbrisljivo vtisnjeni v kanon novoveške evropske umetnosti. Do konca 19. stoletja njegovo delo ni vzbujalo pretiranega občudovanja, danes pa ga štejemo med glavne predstavnike prečiščene miline zgodnje renesanse (Quattrocento); njegovi Rojstvo Venere in Pomlad sta med najbolj prepoznavnimi primerki florentinske umetnosti.

Ana Jurc