Razstavljeni bodo kipi in manj znane ter še neznane risbe, grafike in tempere predvsem iz ciklov Krogle, ki so nastajale od leta 1966 do 2001.
Oblika kroga in krogle zaznamuje večino Rotarjevega ustvarjalnega obdobja. Kot je ob razstavi zapisal njen kustos Miloš Bašin, se okroglaste in lupinaste skulpture biomorfnih oblik pojavijo že v začetku njegovega ustvarjanja, zanje pa je značilna votlost in ustvarjanje notranjega prostora (Mrtva ptica, 1963; Sirena, 1963). Najpogostejše umetnine so okrogli kipi z jedrom, ki jih je ustvarjal od leta 1965 do 2001.
Okrogle in lupinaste skulpture
Od leta 1963 do 1965 je Rotar ustvarjal cikle kipov z imenom Šlem, Čelada, Lupina in Ščit. V skulpturah iz cikla Ščit se že pojavi kip z jedri v obliki krogel (Ščit I, 1965). Temu je sledil cikel Krogla, ki ga sestavljajo kipi kot okrogle votle forme z zarezami in pokončnimi odprtinami na piramidastih spodnjih delih (Krogla I, 1966). Leta 1967 je nastal kip z naslovom Jedro v lupini I, ki nakazuje motiv krogle z jedrom, in leta 1968 kip Jedra, ki v notranjosti vsebuje kompozicijo krogel.
Med letoma 1968 in 1969 je Rotar ustvaril cikel kipov z naslovom Rast, v katerem imajo okrogle oblike ena nad drugo težnjo k rasti in pokončnosti. Naslednji cikel kipov z imenom Krogle v bloku je nastajal od leta 1973 do 1983. Kipi z razpolovljeno kroglo se pojavljajo od leta 1973 (Jedro I, 1973, Jedro v razpolovljeni krogli 1, 1978), tem pa sledijo dela s kroglo, razrezano na pet ali več delov (1975−1980). Kipi z izlivi tvorijo dve skupini del s kroglami in bloki v letih od 1980 do 1986.
Nagrajeni kipar priznan tudi v tujini
France Rotar se je izobraževal na Šoli za umetno obrt v Ljubljani in študiral kiparstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri profesorju Zdenku Kalinu. Leta 1962 je prejel štipendijo Prešernovega sklada in se izpopolnjeval v umetniški livarni v Veroni in Parizu, veliko časa je preživel tudi v Angliji, Italiji in Nemčiji.
Svoja dela je razstavljal na več kot 150 skupinskih razstavah in prejel več nagrad; leta 1971 nagrado Prešernovega sklada, leta 1980 Župančičevo nagrado za umetniške in kulturne dosežke in leta 1988 Jakopičevo nagrado. Na EXPO-ju v Montrealu je leta 1967 dobil odkupno nagrado.
Njegova dela so del javnih in zasebnih zbirk v Sloveniji, Srbiji, Italiji in Nemčiji. Od leta 1992 je bil izredni, od leta 1998 pa redni profesor za kiparsko tehnologijo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Umrl je 22. aprila 2001.