Kuratorji muzeja v Melbournu poudarjajo, da nimajo nobenih dokazov, da bi jim sliko kdo nalašč skušal 'podtakniti' kot Van Gogha in da je šlo najverjetneje za iskreno napako. Foto: Reuters
Kuratorji muzeja v Melbournu poudarjajo, da nimajo nobenih dokazov, da bi jim sliko kdo nalašč skušal 'podtakniti' kot Van Gogha in da je šlo najverjetneje za iskreno napako. Foto: Reuters
Vincent van Gogh: The Ravine (Grapa)
V Melbournu imajo enega Van Gogha manj, v Bostonu enega več: pod Grapo so odkrili še eno sliko. Foto: EPA
Vincent van Gogh, Grapa
Grapa še enkrat, tokrat pod rentgenom: strokovnjaki razberejo še eno sliko. Foto: EPA

Vrednost Portreta moškega je bila do zdaj ocenjena na deset milijonov funtov, zdaj pa bo treba to številko verjetno malce znižati. Nizozemski strokovnjaki, ki so jih Avstralci poklicali na pomoč, se strinjajo, da slika vendarle ni delo Vincenta van Gogha, kot je veljalo doslej. Kodrolasega in bradatega moža na temnem ozadju je naslikal kakšen njegov sodobnik. Direktor galerije Gerard Vaughan je v izjavi za javnost poudaril, da je slika za Van Goghovo delo veljala že deset let, preden so jo kupili oni, in da preverjanje avtentičnosti sodi med rutinska dela vsake galerije.

Zavetje pred drugo svetovno vojno
Sliko je leta 1939 v Avstralijo v okviru potujoče razstave prinesel znani založnik Keith Murdoch (oče danes zloglasnega medijskega mogotca Ruperta). Ker je kmalu zatem izbruhnila druga svetovna vojna, se je zdelo najpametneje sliko ohraniti na varnem: za 1.600 funtov jo je odkupila Viktorijina galerija v Melbournu.

Alarm so sprožili Škoti
Prvi dvomi o njeni avtentičnosti so se pojavili pred natančno enim letom, ko so sliko posodili na Škotsko, kjer je več kritikov opozorilo na razlike v slogu med Portretom moškega (1886) in preostalimi Van Goghovimi deli iz istega obdobja. Verifikacija v Amsterdamu je potrdila, da sicer ne gre za ponaredek, da so sliko le od nekdaj pripisovali napačnemu avtorju.

Nekje je en Van Gogh manj, drugje en več
Te dni pa Van Gogh (tokrat je v igri res on) buri valove še z eno vestjo: pod sliko The Ravine (Grapa, 1889), ki jo hrani muzej v Bostonu, so odkrili še eno sliko, ki jo je prav tako Van Gogh na isto platno naslikal štiri mesece prej. Risbo Divje rastje so odkrili s pomočjo rentgenskih žarkov in jo nameravajo v kratkem predstaviti javnosti.

Vincent je risbe svojih oljnih slik pogosto pošiljal bratu Theu, pariškemu trgovcu z umetnostjo, ta pa mu je pošiljal barve in druge pripomočke; kadar so zamujali, je moral slikati čez stare skice in osnutke. V času nastanka Divjega rastja je bil Van Gogh zaprt v sanatoriju Saint-Remy na jugu Francije. Poleg pričujoče slike je okoliška pokrajina navdahnila tudi znamenito serijo Žitna polja.