Oglas
Gre za enega izmed portretov škotske kraljice Marije, ki ga je galerija pridobila leta 1916 in za katerega so dolgo domnevali, da je bil naslikan v 18. stoletju. Zadnje raziskave pa so pokazale, da je bil portret kraljice, ki so jo zaradi pripadnosti katoliški veri usmrtili leta 1587, naslikan med letoma 1560 in 1592.
Zgrešili so za 200 letDa je slika le kopija starejšega portreta, so v Narodni galeriji domnevali zato, ker je nekdo izvirno sliko kasneje 'prepleskal' z novim prizorom. Zato so kustosi sklepali, da slika že ne more biti posebno dragocena, če jo je nekdo kasneje 'zbrisal'. K domnevi, da je slika nastala približno 200 let kasneje kot v resnici, je prispevalo tudi to, da so večino portretov kraljice Marije zares naslikali v jakobinski dobi, torej med vladavino njenega sina Jakoba I. ali pa še kasneje.
Zdaj je jasno, da je slika nastala bodisi v zadnjih letih kraljičinega življenja bodisi kmalu po njeni smrti, naročilo za portret pa je verjetno izdal neznanec, ki je podpiral osovraženo kraljico. Številni Britanci so namreč kraljico Marijo videli kot grožnjo tedaj že uveljavljeni angleški različici protestantizma. Kot Škotinja je namreč podpirala papeža.
Žalostni konec naslednice Elizabete I.
Slika prikazuje rdečelaso kraljico Marijo, oblečeno v bluzo z visokim ovratnikom, okrašenim z bogatimi volančki, ter s čepico na glavi. To naj bi bila podoba kraljice iz obdobja, ko se je poročila z lordom Darnleyjem, ki je bil tudi oče njenega sina Jakoba, kasnejšega kralja Jakoba I. Kraljica Marija se je rodila leta 1542, na prestol pa je prišla kot sestrična in dedinja znamenite kraljice Elizabete I. Kot žrtev upornikov proti katolicizmu so Marijo usmrtili 8. februarja 1587, predtem pa je kar 19 let preživela v priporu.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje