Obenem je umetnina razgalila tudi grenak družinski razkol: sliko iz leta 1824 se je na lastno pest odločila prodati 69-letna grofica Carmen Thyssen-Bornemisza, rahlo ekscentrična dama, nekdanja mis Španije in stalna zvezda na nebu madridske družabne kronike. Od platna, ki je bilo razstavljeno v muzeju moderne umetnosti, ki nosi njeno družinsko ime (to je seveda slavni Museo Thyssen-Bornemisza), se je sklenila ločiti zaradi "težav z likvidnostjo", kot je svoj spopad z gospodarsko krizo elegantno poimenovala.

Medtem ko strokovna javnost čaka, ali bo The Lock na dražbi res dosegla napovedanih 25 milijonov funtov (nekaj več kot 31 milijonov evrov), je eden od članov uprave muzeja iz protesta odstopil - še prej pa javnosti jasno dal vedeti, da baronica po njegovem nima niti najmanjšega občutka ali okusa za umetnost.

"Moralna sramota"
Odločitev za prodajo Constabla "je moralna sramota za vse vpletene, še posebej za Tito," je v svojem odstopnem pismu zapisal sir Norman Rosenthal, nekdanji direktor londonske Kraljeve akademije in zdaj tudi nedanji član odbora madridskega muzeja.

"Tita" je ljubkovalno ime, ki ga uporablja baronica Carmen, peta žena in vdova švicarskega magnata barona Hansa Heinricha Thyssen-Bornemisze, ki je pred svojo smrtjo leta 2002 nakopičil ogromno zasebno zbirko umetnosti.

Nakup, kakršnega si država danes ne bi mogla privoščiti
Večji del zbirke je baron leta 1993 prodal državi za 350 milijonov dolarjev in predvsem po zaslugi pogajalskih sposobnosti njegove španske žene. Takrat so dražbene hiše vrednost zbirke približno 800 slik ocenile na 2 milijardi dolarjev (dragocenejšo zasebno zbirko je imela le še britanska kraljica Elizabeta II.).

Leta 2004 je preostali del zbirke, kakih 250 umetnin (med njimi tudi Constabla), vdova Španiji posodila popolnoma brezplačno. Muzej, ki ga vodi država, je nato v gradnjo prizidka, kamor je to zbirko spravil, vložil približno 30 milijonov dolarjev (baronici so prepustili izbiro barve sten: odločila se je za lososovo).

Edini izhod?
"Tita", ki v nepremostljivih finančnih škripcih le še ne more biti - v lasti ima štiri luksuzne vile (v Madridu, na Costa Bravi, v Málagi in Švici), za katere skrbi 80 ljudi - je prodajo napovedala maja, ob tem pa "priznala", da tudi multimilijonarji počasi že čutijo stisk gospodarske krize. "Zame je vse skupaj zelo boleče, a drugega izhoda ni bilo. Potrebujem gotovino, res jo potrebujem. Ohranjanje zbirke v domovini je drago, v zameno pa ne dobim ničesar," je povedala za časopis El Pais.

Rosenthal se ne strinja: prepričan je, da ima baronica popolnoma zgrešene prednostne naloge. "Po mojem skromnem mnenju ima malo ali nič razumevanja za zgodovino umetnosti ali za dejanske umetniške vrednosti v kontekstu muzeja."

Družina kot iz televizijske nadaljevanke
Plemenita dama ni pretirano priljubljena: žolč nanjo zliva tudi njena pastorka, 52-letna Francesca Von Habsburg, edina hčerka pokojnega barona in tudi sama članica odbora muzeja. Javno je že ovrgla domneve, da je baronica bankrotirala, ter prodajo označila za dejanje iz gole sebičnosti. "Pokazala ni absolutno nobenega spoštovanja do mojega očeta in ne počne drugega, kot da svoje finančne potrebe postavlja pred vse drugo," je izjavila za The Mail on Sunday. "Rada se pretvarja, da občuti stisko tako kot vsi povprečni Španci, ampak to bi težko bilo dlje od resnice."

Baronica je medtem že leta zapletena v oster spor glede dediščine tudi s svojim lastnim sinom Borjo, ki ga je baron posvojil. Potem ko sta se sprla zaradi Borjevega izbora žene, je sin proti materi vložil tožbo, da bi se tako dokopal do deleža lastništva nad zbirko, ki mu po njegovem pripada.