V galeriji Dulwich praznujejo v slogu; vsako gostujočo sliko bodo spremljala tudi predavanja priznanih strokovnjakov. Foto: Dulwich Picture Gallery
V galeriji Dulwich praznujejo v slogu; vsako gostujočo sliko bodo spremljala tudi predavanja priznanih strokovnjakov. Foto: Dulwich Picture Gallery
Cy Twombly, Quattro Stagioni: Inverno, 1993-5
Razstava Twombly in Poussin: Arkadijska slikarja si je za moto sposodila citat ameriškega umetnika na grafite spominjajoče umetnosti Cya Twomblyja (1928 - ): 'Želel bi si biti Poussin, če bi bil rojen v nekem drugem času.' Foto: Galerija Tate

Najstarejša britanska javna galerija, Dulwich Picture Gallery bo v prihajajočem letu svojo 200. obletnico proslavila v velikem slogu: poleg rednih razstav bo namreč vsak mesec na ogled tudi znana mojstrovina, ki jo bodo za to priložnost posodili muzeji in galerije z vsega sveta.

Pod naslovom Mojstrovina na mesec - predsedujoči genij bodo med drugim razstavljene mojstrovine Velázqueza, Vermeerja, El Greca, Rembrandta, Davida Hockneyja, Johna Constabla, van Gogha in drugih velikanov likovne umetnosti. "Želeli smo slike, ki bodo ljudem jemale dih tudi na razdalji petdesetih korakov," je svoje glavno merilo razložil direktor galerije Ian Dejardin. "To je precej pomemben datum za vse muzeje v Veliki Britaniji, in če že praznujemo, zakaj ne bi tega počeli velikopotezno. Če do konca leta ne boste slišali za slike v galeriji Dulwich, bo to zato, ker ste gotovo gluhi."

Razstavni projekt bo 9. januarja uvedla slika Portret sira Johna Soana, delo angleškega portretista Thomasa Lawrencea.

Kar bi moralo biti poljska kraljeva zbirka ...
Galerija Dulwich je bila pred (skoraj) 200 leti ustanovljena zato, da je prostor dobila zbirka umetin, ki jo je v petih letih sestavil poljski kralj. Njegov sestop s prestola leta 1795 je namreč dvema londonskima trgovcema z umetninami prinesel izjemno bero dragocenosti, kar je bil tudi povod za ustanovitev ene najstarejših javnih galerij na svetu. Vstopnina je bila takrat šest penijev (danes pa znaša pet funtov).

Zaradi te ugledne zgodovine Dejardin ni imel pretiranih težav z rekrutiranjem večjih galerij in muzejev za izposojo njihovih najslavnejših del. Van Goghov muzej v Amsterdamu je tako, denimo, uslišal njegovo prošnjo za umetnikov avtoportret (mimogrede, 19-letni van Gogh je galerijo leta 1873 obiskal in menda s črnilom popackal celo stran v knjigi obiskovalcev).

Celoletni adventni koledar
Seznam izposoj je po Dejardinovih besedah "kot celoletni adventni koledar iz sanj"; februarja bodo gostili Velázqueza iz Prada, za marec je kraljica posodila Vermeerja, nato prispe El Greco iz New Yorka in maja iz Firenc Veronese; prvo polovico leta bo sklenil Rembrandtov portret sina Tita, ki je sicer na ogled v Amsterdamu. Avgust bo mesec za Ingresa (na posodo iz New Yorka), september za Gainsborougha (iz Washingtona), jeseni pa na vrsto prideta še domači Kraljeva akademija (Constablov The Leaping Horse) in galerija Tate (Mr. and Mrs. Clark Davida Hockneyja).

Dejardin je ob tej priliki napovedal še poletno razstavo, za katero upa, kot pravi, "da bo izzvala kak pretep". Z ramo ob rami bo namreč na ogled postavil umetnika, ki bi bila med seboj težko bolj stilsko različna: Američana Cya Twomblyja in francoskega klasicista Poussina.