Postavljen ob zemljevid in s kompasom v roki, mladi Luis Maria de Borbon y Vallabriga izkazuje svojo ukaželjnost in modrost, zaradi katerih je nekoč zaslovel kot borec za pravice španskega ljudstva. Foto:
Postavljen ob zemljevid in s kompasom v roki, mladi Luis Maria de Borbon y Vallabriga izkazuje svojo ukaželjnost in modrost, zaradi katerih je nekoč zaslovel kot borec za pravice španskega ljudstva. Foto:
Francisco de Goya
Francisco de Goya velja za enega najnaprednejših slikarjev svoje dobe. Njegova dela so že izkazovala prvine modernega slikarstva. Foto: EPA
Francisco de Goya: Luis Maria de Borbon y Vallabriga
Francisco de Goya je Luisa Mario de Borbona y Vallabrigo še enkrat upodobil čez veliko let, ko se je ta že dokopal do položaja kardinala.

V madridskem muzeju Prado so prvič po letu 1783, ko je Francisco de Goya dokončal portret nečaka španskega kralja Carlosa III., sliko uzrle oči "običajnih" ljudi. Do zdaj so si sliko 6-letnega Luisa Marie de Borbona y Vallabrige, ki se je v špansko zgodovino vpisal kot človek, ki je odpravil zloglasno špansko inkvizicijo, lahko ogledali le gostje španskih plemiških družin, ki so si sliko predajale iz rok v roke. Sliko bodo kmalu razstavili v mestnem muzeju v Zaragozi, po letu 2008 pa bo delo na ogled v še ne zgrajenem Goyevem muzeju. Ta bo prav tako stal v Zaragozi, saj se je Goya rodil v njej bližnjem kraju, Fuendetodosu.

Videnje dečkove prihodnje modrosti
Slika je pravzaprav preroška. Dečka, ki je komaj 23-leten postal že kardinal, prikazuje ob zemljevidih in s kompasom v roki in tako napoveduje, da se bo mladi princ razvil v učenjaka in modrega moža. V Pradu so sliko razstavili, kakor hitro je bilo to po kupčiji, s katero je slika iz rok španske plemiške družine Sueca prešla v last španske državne fundacije Plaza, mogoče. Tokrat je zato na ogled nekoliko "zamazana" umetnina, saj je restavratorji še niso imeli časa obdelati. Vodja konservatorjev muzeja Prado Gabriele Finaldi je o stanju portreta dejal: "Sliko prekriva kar zajetna količina umazanije. Sicer pa je delo skoraj v "deviškem" stanju." Dodal je še, da bo po čiščenju in odstranjevanju nekaj prask slika zasijala v vsem svojem sijaju in spet bomo zagledali značilno plastičnost Goyevih slik. Goya je namreč slovel kot eden izmed tistih slikarjev, ki znajo zares dobro ustvariti iluzijo globine prostora, v katerega je postavil svoje like.

Prva stopnica na vzponu do kraljeve palače
Portret Luisa Marie de Borbona y Vallabrige je dokument razvoja Goyevega slikarstva. Slika je namreč eden izmed njegovih prvih portretov španskih plemenitašev, s katerimi je zaslovel in s katerimi si je "kupil" naklonjenost španskega dvora, na katerem je sicer kar mrgolelo zlobnežev in spletkarjev in na katerem te je že ena sama napačna beseda lahko zapisala na seznam kralju zelo neljubih oseb. V to obdobje Goyeve kariere spada tudi portret dečkove sestre Marie Terese, ki visi v Narodni galeriji v Washingtonu. Oče obeh otrok je bil povsem prvi plemeniti patron Francisca de Goye in tisti, ki je slikarja kot velikega mojstra upodabljanja ljudi predstavil španskemu kralju Carlosu III.

Od kardinala do družinskega odpadnika
Nič manj zanimiva kot usoda slike ni bila usoda portretiranca. Čeprav je bil Luis Maria de Borbon y Vallabriga član pogosto zelo zakrknjenega španskega cerkvenega vodstva in potomec ljudem večino časa nič bolj naklonjene španske kraljeve rodbine, je postal ena najbolj pozitivnih oseb v španski zgodovini. Ne le da je odpravil strahovlado španske inkvizicije, povezal se je tudi s povsem prvim političnim gibanjem, ki ga je označeval pridevnik liberalen. Odkrito je podpiral prizadevanja za vpeljavo liberalne ustave, s tem pa se je tudi dokončno zameril španskemu tronu. Kralj Fernando VII. je zato Luisu Marii "v opomin" zaplenil vse škofije. Kljub temu pa mu ni uspelo ukloniti sorodnikovega upornega duha.