Lastniki tega severnorenesančnega dela so namreč sliko najprej ponudili prav muzeju, ki v svojih prostorih hrani eno največjih umetnostnozgodovinskih zbirk na svetu. Do 31. januarja ima Louvre čas, da zbere 4 milijone evrov, nato pa jo bodo ponudili na prodaj na odprti dražbi. Pravzaprav imajo že zbrane 3 milijone, milijon pa nameravajo zbrati s pomočjo javnosti.

Strokovnjaki v Louvru opisujejo delo kot izjemen kos, ki mora biti del narodne zbirke. Pravijo, da bi storili vse, da bi lahko sliko obesili k drugim renesančnim delom. Brez dvoma je v Louvru najbolj oblegano delo tega obdobja Mona Lisa Leonarda da Vincija, ki je obiskovalci zlepa ne spustijo iz svojega obveznega pohoda po muzeju, pri tem pa pogosti spregledajo nekaj drugih nič manjših renesančnih mojstrovin, kot je na primer Veronesejeva Svatba v Kani.
Trije ženski akti se spogledujejo s stene
Približno trideset let, preden je beneški slikar Paolo Veronese poslikal ogromno platno, je leta 1531 nemški mojster Lucas Cranach st. končal takrat priljubljen motiv treh gracij. Pri slikanju teh so se slikarji poigravali z različnimi postavitvami treh ženskih aktov, vsako upodobili z druge strani in s tem kiparjem pokazali, da slikarstvo nič manj prepričljivo ne zajema realnosti. Hkrati gre za dela s prisotnim erotičnim poudarkom, ki sicer za južno renesanso ni nobena posebnost, za severno pa je bil vseeno značilen izrazit moralističen poudarek.

Vznemirljivo in skrivnostno delo
Vse tri ženske figure na sliki imajo na sebi zgolj orglice, osrednja pa tudi rdeč klobuk s perjem. Gre za severnorenesančni tip akta, ki je nadaljevanje srednjeveške tradicije, kar pomeni, da so telesa v primerjavi z italijanskimi deli mnogo bolj vitka. "Gre za zabavno, vznemirljivo, skrivnostno in zelo čutno delo," pravi muzejski kurator Vincent Pomarede. Tisti, ki bodo prispevali donacije, bodo zapisani na Louvrovi spletni strani in v nekaterih dokumentih.
Luthrov prijatelj
Kot 'izgovor' za upodobitev trojice ženskih aktov so se umetniki oziroma njihovi naročniki pogosto posluževali ikonografije Parisove sodbe s tremi boginjami, med katerimi Paris izbira, katera je najlepša, dolgoročne posledice njegove odločitve pa so začetek trojanske vojne. Tudi v opusu Cranacha najdemo ta prizor in takoj prepoznamo podobnost med sliko, ki jo želi Louvre uvrstiti v svojo zbirko, in omenjeno upodobitvijo prizora iz grške mitologije.
Cranach, ki je imel obsežno delavnico, je skozi celotno kariero slikal akte, povezane zlasti z antično mitologijo, pa tudi drugimi prizori. Med drugim je poznan po dvornih in plemiških portretih, ovekovečil pa je tudi najvidnejše može reformacije, ki jo je tudi sam podpiral, med drugim Martina Luthra, s katerim je tudi prijateljeval.