V njegovem sicer izredno eklektičnem opusu ostajajo najbolj znana monokromatična platna z vrezi. Deset takšnih je leta 1961 newyorškim zbirateljem prodal, še preden se jim je uspel uradno predstaviti na odprtju svoje razstave na Manhattnu. Danes Fontanova dela iz tega obdobja, ko je newyorško likovno prizorišče obvladoval abstraktni ekspresionizem, na dražbah dosegajo tudi do 20 milijonov dolarjev visoke zneske.
Leta 1899 v Argentini rojen Lucio Fontana, ki je večino življenja preživel v Italiji, kjer je leta 1968 tudi umrl, je vplival na umetnike, kot so Yves Klein, Cy Twombly in Thomas Schütte, a sam nikoli ni postal širše znano umetniško ime. Kuratorja postavitve v pariškem Muzeju moderne umetnosti (Musée d’Art moderne de la Ville de Paris), Choghakate Kazarian in Sébastien Gokalp, razlog za to pripisujeta prav eklektičnosti njegove umetnosti in spremenljivi produkciji, ki obsega vse od skulptur, risb, keramike, slik do mozaikov. "Fontana je izredno nenavaden: Zelo se je spreminjal, ne bi ga morali označiti za kič, a obenem v svoji smeri ni bil odločen. Njegovo delo je zato težje razumeti kot ustvarjanje njegovih naslednikov, ki so izbrali en ali dva pristopa," je po poročanju The Wall Street Journala dejala Kazarianova.
Od mozaične pozlate do razrezanih platen
Razstava, ki bo na ogled do 24. avgusta, predstavlja več kot 200 kipov, slik, keramičnih del in instalacij, ki zaobjamejo praktično celotno Fontanovo netipično likovno pot. Raznolike faze njegovega ustvarjanja so razdeljene v 14 sklopov, ki se začnejo s skulpturami umirjenih tonov, kakršna je Abstraktna skulptura iz leta 1934. Kakšno koloristično drznost si je privoščil v naslednjem desetletju, pokaže kip iz leta 1940, doprsni portret Fontanove bodoče žene Teresite, nekakšna mozaična skulptura iz zlatih in bronasto rdečih kamenčkov. V podobno bleščečih delih bi lahko prepoznali napoved pop arta, opominja Gokalp, v njegovih rožnatih in zlatih dodatkih pa ne prepoznava cinizma, ampak predajanje tistemu, v čemer je prepoznal lepoto.
14 razstavljenih del prihaja iz zasebne zbirke pariškega zbiratelja Karstena Greva, med temi tudi keramični krokodil iz leta 1937. Prva dela Concetti spaziali, v katerih je raziskoval svetlobo in prostor, je Fontana začel ustvarjati leta 1949, desetletje mlajše pa je razstavljeno jajce iz oniksa in terakote, prekinjeno z zarezo. Umetnina že napoveduje omenjeno slikarsko fazo šestdesetih let, zastopano s kakšnimi dvajsetimi platni, ki predstavljajo tudi vrhunec razstave.