Poklon madžarskemu vojnemu junaku Laszlu Hunyadiju Foto: Kunsthalle Krems
Poklon madžarskemu vojnemu junaku Laszlu Hunyadiju Foto: Kunsthalle Krems
Károly Ferenczy: Orfej
Vsi madžarski slikarji 19. stoletja se niso lotevali le domovinske tematike. Foto: Kunsthalle Krems
Pál Szinyei Merse: Travnik z makom
Madžarsko slikarstvo 19. stoletja prikazuje tudi težko življenje madžarskega prebivalstva v pokrajini. Foto: Kunsthalle Krems

In to kljub dejstvu, da je bila Madžarska v 19. stoletju del države, kateri smo pripadali tudi Slovenci. Znanje si lahko dopolnite z obiskom dunajske galerije Krems, v kateri so odprli razstavo Die ungarische Seele - Romantik und Realismus im Land der Magyaren (Madžarska duša - Romantika in realizem madžarske dežele). Do 11. februarja 2007 si lahko ogledate madžarsko slikarstvo iz obdobja, v katerem se je oblikovala madžarska nacionalna identiteta, ki je svoj izraz dobila v preoblikovanju avstrijskega cesarstva v avstro-ogrsko monarhijo.

Boj za neodvisnost bijejo tudi umetniki
Številna dela, ki jih je na Dunaj poslala madžarska narodna galerija iz Budimpešte, izražajo stremljenje Madžarov po popolni neodvisnosti. Nekateri slikarji so tako upodabljali junake madžarskega boja za neodvisnost in ta tema je bila prisotna tako v slikarstvu romantike kot v realizmu. Eno izmed najbolj mogočnih platen te motivike je Objokovanje Laszla Hunyadija (Hunyadi je bil velik vojskovodja in vojaški junak iz 15. stoletja), ki ga je naslikal Viktor Madaraszs. Drugi pol madžarskega slikarstva 19. stoletja pa predstavljajo dela, ki prikazujejo težko življenje preprostih madžarskih ljudi.

Pohod madžarske umetnosti na Zahod
Madaraszsova slika je za madžarsko likovno sceno pomenila tudi začetek novega slikarskega sloga. Objokovanje Laszla Hunyadija je namreč leta 1960 prejelo zlato medaljo pariškega salona. To je bilo povsem prvič, da je delo madžarskega slikarja prejelo to ugledno priznanje. Nagrada je dala madžarskemu slikarstvu nov polet, saj je mladim likovnikom sporočala, da se lahko tudi oni prebijejo med najvidnejše evropske umetnike.

Krog madžarskih likovnih umetnikov je bil v 19. stoletju tesno povezan z Dunajem. Velik del teh likovnikov je namreč študiral na dunajski akademiji, nekaj pa tudi v Münchnu in Parizu. To se je spremenilo šele po letu 1971, ko so tudi v Budimpešti ustanovili umetniško akademijo. Skoraj istočasno pa je v Münchnu svojo zasebno šolo ustanovil Simon Hollosy, kar je bil še en korak k večji prepoznavnosti madžarske umetnosti na Zahodu.