Ptica je pri Vladimirju Makucu protislovni simbol navidezne popolne svobode in utesnjenosti. Foto: Knjižnica Prežihov Voranc
Ptica je pri Vladimirju Makucu protislovni simbol navidezne popolne svobode in utesnjenosti. Foto: Knjižnica Prežihov Voranc
Bronasti relief Johnnyja Friedlaenderja
Vladimir Makuc je nekatere skrivnosti grafičnega ustvarjanja spoznal v ateljeju nemškega umetnika Johnnyja Friedlaenderja.

Eden od predstavnikov ugledne ljubljanske grafične šole je tudi Vladimir Makuc, čigar razstavo Dela na papirju predstavlja galerija knjižnice Prežihovega Voranca v Ljubljani. Tudi na tokratni razstavi je eden najbolj prisotnih motivov ptica, ki je že pred več desetletji postala pomemben ikonografski motiv Makučeve grafike.



Veriga slovenskih učencev Johnnyja Friedlaenderja
Vladimir Makuc je bil del generacije slovenskih umetnikov, ki so med prvimi izkusili odpiranje Jugoslavije svetu, s katerim so skušali predsednik Tito in njegovi sodelavci nakazati prelom s tradicijo sovjetskega modela zatiranja državljanov. Vrsta slovenskih grafikov se je v šestdesetih izpopolnjevala v pariškem studiu umetnika nemškega rodu Johnnyja Friedlaenderja (njegovo pravo ime je bilo Gotthard), pri katerem sta se med drugim šolala tudi belgijski umetnik René Carcan in bolivijska slikarka Graciela Rodo Boulanger.

Polifacetičnost opusa Vladimirja Makuca
Osnovni študij leta 1925 v Solkanu rojenega Vladimirja Makuca je bilo slikarstvo. Po diplomi na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost se je Makuc vpisal na specialko za restavratorstvo. Do danes je Vladimir Makuc svoja dela predstavil na več kot 70 samostojnih razstavah, na katerih je prikazal svoja grafična, kiparska in slikarska dela; Makuc se sicer ukvarja tudi z oblikovanjem knjižne opreme. Za svoje delo je Vladimir Makuc leta 1979 prejel Prešernovo nagrado, vpisal pa se je tudi med dobitnike nagrade Riharda Jakopiča, Bevkove nagrade, nagrade mednarodnega bienala v Kairu in nagrade grafičnega bienala v Ljubljani.