Postavitev, ki bo na ogled do 29. januarja, v središče postavlja nove fotografije iz serij Metamorfoze in Auto/manual, zaobjema pa tudi podobe Malega princa, ganljivega cikla o dečku z mišično distrofijo Luki Tavčarju, ki je pred kratkim izgubil bitko z boleznijo. Fotograf je z njim ustvaril globoko človeško izpoved, ki opozarja na našo ranljivost, hkrati pa je prežeta s silnim upanjem, da je vse mogoče spremeniti na bolje.

Mali princ Peljhanu ni služil zgolj kot navdih pri fotografski seriji in istoimenskem dokumentarno-animiranem filmu, za katerega je na Festivalu slovenskega filma prejel vesno za posebne dosežke, ampak mu je bila plemenita otroška filozofija tudi v življenjsko spodbudo. Pri desetih letih je pri otroški igri utrpel nesrečo z eksplozivnim sredstvom, ostankom iz druge svetovne vojne, zaradi česar je ostal brez roke in očesa. Kljub dolgotrajnemu zdravljenju in rehabilitaciji se je ves čas neprekinjeno izobraževal, leta 1992 diplomiral iz psihologije in zatem končal še specialistični študij iz klinične psihologije, področja, ki ga pri delu z otroki s posebnimi potrebami opravlja še danes. Tudi za opravljanje fotografske strasti je moral premostiti veliko težav. Ko je ugotovil, da ni fotoaparata za levičarje, se je znašel in aparat preprosto obrnil na glavo ter ga začel upravljati z levico.

Premagal je nepremostljivo oviro, svojo poklicno terapevtsko dejavnost pa v danem trenutku prekril z umetniškimi ambicijami. "Na najbolj preprost, vsem razumljiv način je začel izražati teme, ki nas globoko ganejo, saj z njimi doživljamo svet hendikepiranih ljudi. Peljhan ga z vsem spoštljivim odnosom in zavestno prek fotografskega medija predstavlja širši javnosti," je v razstavnem katalogu zapisal kustos postavitve Iztok Premrov. V svojem osvetljevanju lepote hendikepiranega človeškega telesa je ustvaril vrsto presunljivih samopodob, avtoportretov, s katerimi se je spet oprl na Malega princa.

Zase trdi, da je kljub vsemu hudemu, kar je doživel in izkusil, v sebi ohranil pozitiven pogled na življenje. Ohranja primorski smisel za humor in ironijo, predvsem pa s svojo izrazno fotografijo ne želi ljudi šokirati, ampak, nasprotno, ganiti. "Fotograf ganljivih pripovedi, ki absolutno temeljijo na resničnosti in nas učijo, da moramo biti zato do sebe in drugih enako odkriti. Kar ni iz srca, je daleč od resnice. Predvsem ga bodri misel, da s svojimi fotografskimi deli ustvarja dragoceno komunikacijo med ljudmi, da odpira poglede v svet, ki je umaknjen vsakdanjemu pogledu in vanj ni mogoče vstopiti kar tako," še zapiše Premrov. Njegov namen ni vzbujanje usmiljenja, temveč občudovanje in sprejetje drugačnosti hendikepiranih oseb. Njegova poglavitna želja je, da ga razumejo preprosti ljudje. "Kajti iz njih je izšel v domačem okolju in z njimi hoče obdržati tesen stik. Zato je v izražanju preprost in neposreden in še tako kočljiva tema ne more zadržati njegove ustvarjalne zagnanosti. Z njo razkriva pravo resničnost, ki naj bo po svoje v uteho upodobljenim in tudi nam, gledalcem."

Med najbolj ganljivimi fotografijami v zgodovini
Fotografskemu ustvarjanju se Peljhan intenzivno posveča od leta 2009. Za svoje delo je na mednarodnih fotografskih razstavah prejel že več kot sto nagrad, med temi več kot deset zlatih medalj. Muzej in galerije mesta Ljubljane so v svojo fotografsko zbirko uvrstili dve njegovi deli. Leta 2011 je v soavtorstvu izdal knjigo Za-govor podob, leta 2012 pa samostojno še fotografsko monografijo Fotografije/Photographies. Leta 2013 pa je z Malim princem vzbudil pozornost svetovne javnosti, o njem so poročali številni svetovni mediji, število spletnih ogledov je seglo v milijone. Na več spletnih portalih pa so serijo umestili celo v izbor najbolj ganljivih fotografij v zgodovini.

"Svet, ki ga tako Peljhan doživlja v svoji poklicni praksi, postavlja pred nas brez zadržkov, odkrito in predvsem iskreno. Uspe mu zaradi preprostega in nedvoumnega nagovora svojih fotografskih del, ki ostaja stvaren, brez pretiranih čustev. Mali princ mu spet prišepne, da ni vse tako, kot je videti na prvi pogled, in še: 'Domišljiji moramo pustiti, da nas preseneti.'"