Danes jim pravimo fovisti in dela avantgardnih umetnikov Hernija Matissa, Andréja Deraina, Mauricea de Vlamincka, Georgesa Braquea ter Keesa van Dongena bodo v središču jesenske razstave v dunajski galeriji Albertina.
Če smo natančnejši, je Louis Vauxcelles tistega leta razstavo Salona opisal z besedami Donatello med divjimi zvermi, pri čemer je v imenu renesančnega umetnika zajel kontrast v isti sobi razstavljenih skulptur v klasični tradiciji. Henri Rousseau sicer ni zares sodil med foviste, a njegovo značilno delo z divjimi živalmi v džungli je viselo na razstavi in morda je bila prav njegova slika tista, ki je skupini prislužila slabšalno oznako les fauves. Vendar navdih za kritikov zapis bi enako lahko navdihnile močne, divje barve, nagle poteze in ekspresiven slog.

Dekorativno, a izrazno in poduhovljeno slikarstvo
Oznaka 'les fauves' se je prijela, podobno kot se je dobrih trideset let prej impresionistov oklenila oznaka, s katero se je kritik in humorist Louis Leroy posmehljivo poigral z naslovom Moneteve zdaj ikonične slike Impresija: sončni vzhod. Če so se impresionisti uprli akademskemu realizmu in historičnemu slikarstvu, so ob prelomu 19. v 20. stoletje fovisti odgovorili na impresionistično estetiko. Zavračali so posnemanje, opazovanje in slikanje resničnosti, fovistom so bili motivi postranskega pomena, primat je pripadal barvi in njeni izrazni moči. Prisegali so na močne linije. Matissu sta bila, denimo, ozadje in predmet enakovredna. Noben motiv na njegovih delih ni izstopal, barva je postala sredstvo izražanja in ne opisovanja. Zavezal se je za dekorativno, a izrazno in poduhovljeno slikarstvo, ki bi zajemalo lastnosti moralne filozofije.
"Zame izraz ni v strasti, ki preblisne obraz ali se pokaže v sunkovitem gibu. Zame je izraz v celotni razporeditvi moje slike: mesto, ki ga zasedajo telesa, praznine okrog njih, proporci, vse to ga pomaga ustvariti," piše Matisse leta 1908 v La Grande Revue kot odgovor na neprijazno kritiko Joséphina Péladana. "Kompozicija je umetnost dekorativne razporeditve različnih elementov, ki so na razpolago slikarju, da izrazi svoja občutja. V sliki bo sleherni del postal viden in bo imel vlogo, ki mu gre, glavno in stransko. Vse tisto, kar v sliki ni koristno, je potemtakem škodljivo," še nadaljuje.
Začetke fovističnega sloga lahko iščemo že okoli leta 1900, zavleklo se je prek naslednjega desetletja, vendar konkretno gibanje je obstajalo komaj kakšna štiri leta. Umetniki pa so se kot skupina predstavili le na treh razstavah.
Prva takšna razstava v srednji Evropi
Dela Henrija Matissa, ki si je zagotovil mesto enega ključnih koloristov v 20. stoletju, bodo s slikami drugih fovistov v dunajski Albertini na ogled od 20. septembra do 12. januarja prihodnje leto. Na ogled bo 150 del teh pionirjev modernizma, izbor, ki bo po besedah galerije prvič na ogled v srednji Evropi.