Mesto žensk: Z Leninovo krilatico naprej (in nazaj)

Odprtje razstave v okviru festivala Mesto žensk

12. oktober 2010 ob 12.42 • Zadnji poseg: 12. oktober 2010 ob 21.30 • Ljubljana - MMC RTV SLO

Ganljivi projekt fotografinje Yvonne de Rosa, ki je slikala opustele prostore psihiatrične bolnišnice, je bil l. 2007 predstavljen v londonski Photographers’ Gallery. Pozneje je dobil več nagrad, častnih omemb in posebno nagrado Svetovne zdravstvene organizacije. Foto: Yvonne De Rosa

Performans Kire O'Reilly, ki je navdih našel v arhitekturi, prikazuje razpiranje človeškega telesa v poskusih počasnega, postopnega in nadzorovanega padanja vznak. S primerjavo arhitekture telesa in stavbe v njunem negotovem odnosu poskuša umetnica najti trenutke ravnotežja, ki so za navadne smrtnike nedosegljivi. Z dlanmi in očmi pozorno opreza in išče, kje bi se lahko oprijela vrvi, gledalci pa spremljajo njene precizne gibe in prijeme. Ljubljanski performans na festivalu Mesto žensk bo uprizorjen na stopnišču Gruberjeve palače; trajal bo približno štiri ure.

Da bi te bolje božala, Da bi te bolje videla, Da bi te bolje poljubljala in Vrnitev v puberteto so štirje videoperformansi, ki jih bo Jessica Lagunas predstavila na letošnjem festivalu Mesto žensk. Gre za odziv umetnice na družbeno obsedenost z brezhibno podobo lepega telesa. Lagunasova si v svojih delih skoraj manično in v ritualistični maniri s pinceto odstranjuje sramne dlake in nanaša maskaro, lak za nohte in rdečilo za ustnice, dokler se njeno lepo, naravno telo ne preobrazi v kaotično zmešnjavo. Foto: Spletna stran umetnice

Oreet Ashery dela z lasmi kot fizičnim in kulturnim materialom že vrsto let. V performansu Hairoism dva pomočnika nanašata lase, ki so jih podarili gledalci, na njeno glavo in obraz, pri čemer jo 'preobražata' v štiri javne moške osebnosti. Prvi lik ima najmanj, zadnji pa največ las, tako da postaja Ashery vse bolj kosmata. Ko nehata nanašati lase na četrti lik, pomočnika nadaljujeta lepljenje las na Asheryjin obraz in telo, da bi jo popolnoma prekrila z lasmi. Končni rezultat je nekaj, kar spominja na volkodlaka … Foto: Christa Holka

V galeriji Škuc vrata odpira skupinska razstava umetnic, ki v svojih delih z rekonstrukcijo ne vedno prijetnih, vsekakor pa pomembnih trenutkov iz lastnih življenj raziskujejo sedanjost.

Ganljivi projekt fotografinje Yvonne de Rosa, ki je slikala opustele prostore psihiatrične bolnišnice, je bil l. 2007 predstavljen v londonski Photographers’ Gallery. Pozneje je dobil več nagrad, častnih omemb in posebno nagrado Svetovne zdravstvene organizacije. Foto: Yvonne De Rosa

Kira O'Reilly — Performans Kire O'Reilly, ki je navdih našel v arhitekturi, prikazuje razpiranje človeškega telesa v poskusih počasnega, postopnega in nadzorovanega padanja vznak. S primerjavo arhitekture telesa in stavbe v njunem negotovem odnosu poskuša umetnica najti trenutke ravnotežja, ki so za navadne smrtnike nedosegljivi. Z dlanmi in očmi pozorno opreza in išče, kje bi se lahko oprijela vrvi, gledalci pa spremljajo njene precizne gibe in prijeme. Ljubljanski performans na festivalu Mesto žensk bo uprizorjen na stopnišču Gruberjeve palače; trajal bo približno štiri ure.

Jessica Lagunas: Para verte mejor (Da bi te bolje videla) — Da bi te bolje božala, Da bi te bolje videla, Da bi te bolje poljubljala in Vrnitev v puberteto so štirje videoperformansi, ki jih bo Jessica Lagunas predstavila na letošnjem festivalu Mesto žensk. Gre za odziv umetnice na družbeno obsedenost z brezhibno podobo lepega telesa. Lagunasova si v svojih delih skoraj manično in v ritualistični maniri s pinceto odstranjuje sramne dlake in nanaša maskaro, lak za nohte in rdečilo za ustnice, dokler se njeno lepo, naravno telo ne preobrazi v kaotično zmešnjavo. Foto: Spletna stran umetnice

Oreet Ashery: Hairoism — Oreet Ashery dela z lasmi kot fizičnim in kulturnim materialom že vrsto let. V performansu Hairoism dva pomočnika nanašata lase, ki so jih podarili gledalci, na njeno glavo in obraz, pri čemer jo 'preobražata' v štiri javne moške osebnosti. Prvi lik ima najmanj, zadnji pa največ las, tako da postaja Ashery vse bolj kosmata. Ko nehata nanašati lase na četrti lik, pomočnika nadaljujeta lepljenje las na Asheryjin obraz in telo, da bi jo popolnoma prekrila z lasmi. Končni rezultat je nekaj, kar spominja na volkodlaka … Foto: Christa Holka

V sklopu mednarodnega festivala sodobnih umetnosti Mesto žensk so v galeriji Škuc odprli razstavo Korak naprej, dva koraka nazaj.

S performansi, videi, fotografijami in inštalacijami sodelujejo Oreet Ashery, Perry Bard, Stefania Bonatelli, Katharina Hesse & Lara Day, Meta Grgurevič, Jessica Lagunas, Vesna Miličević, Nandipha Mntambo, Katarina Mootich, Maflohe Passedouet, Kira O'Reilly, Petra Reimann, Yvonne De Rosa in Judith Witteman.

Program festivala Mesto žensk

"Madeži" iz preteklosti, ki nas določajo
Razstava si je naslov Korak naprej, dva koraka nazaj sposodila pri revolucionarnem pamfletu Vladimirja Lenina iz leta 1904. Vendar pa namen razstave ni navezava na Leninov tekst, temveč uporaba njegovega naslova za preučevanje položaja, v katerem se zdi, da je vsak poskus napredovanja povezan z retrogradnim učinkom. Razstava se osredotoča na "zdaj", ta trenutek, sedanjost v odnosu do časa, prihodnosti in preteklosti. Umetnice 'danes' raziskujejo z rekonstrukcijo, s spominjanjem in podoživljanjem ne vedno prijetnih, vsekakor pa pomembnih trenutkov v njihovih življenjih; trenutkov, ki zaradi nekega razloga niso nič drugega kot madeži iz preteklosti, ki jih je težko razumeti in še težje pozabiti. Lahko so celo resničnost nekoga drugega, vendar vpleteni v skupinsko zavest, ki ji ni mogoče ubežati.

Se da preteklost zares pustiti za seboj? Je to sploh pametno?
Razstava skuša najti odgovore na vprašanja: kako razumemo zdaj, ga živimo ali siromašimo s čakanjem na boljše dni, kaj je resničnost in ali mora odsevati preteklost, da bi lahko preživela, ali poznamo zgodovino in se je zavedamo, nas sploh briga, bi človek lahko obstajal brez preteklosti, kakšna bi bila potem prihodnost, je ob razstavi zapisal Predrag Pajdić, ki je skupaj z Maro Vujić tudi njen kurator.

Drevi bodo ob odprtju fotografske in videoinštalacije Yvonne De Rosa (Nori bog) na Mestnem trgu 15 v galeriji Škuc na vrsti performansi Vesne Miličević (Tihožitje), Maflohe Passeduet (Branje z dlani), Katarine Mootich (Katera pot je leva?) in Miye Masaoka (Laser Koto).

Pretresljive podobe bolnišnice duhov
V devetdesetih letih preteklega stoletja je Yvonne De Rosa delala kot prostovoljka v stari psihiatrični bolnišnici v Italiji. Po šestih letih, ko so zdravniške oblasti bolnišnico zaprle, se je umetnica vrnila v sobe in že propadajoče hodnike, da bi dokumentirala praznino, ki so jo za sabo pustili bolniki. Njen projekt Nori bog je senzitivna in ganljiva študija, sestavljena iz portretov predmetov, ki so jih zapustili bolniki, in njihovih zapisov na stenah – stavkov, ki so pogosto osupljivo lucidni.

Potomci države, ki je ni več
Nihče ne izbere vojne ali poplave ali lakote … ali travme, ki jo take okoliščine lahko povzročijo. Pa vendar se je nekdo lahko zaveda ali pa izbere pozabo, kot to opazujemo v performansih Tihožitje Vesne Miličević in Katera pot je leva? Katarine Mootich. Obe umetnici pripadata generaciji, ki je nekoč živela v Jugoslaviji, danes razdeljeni na več majhnih držav. Dejstvo, da se rodiš na enem kraju, potem pa nenadoma obstajaš v drugem, ne da bi se sploh preselil, ima močan psihološki učinek. Če so bile zgodovinske knjige na novo napisane, na čigavo preteklost se Miličevićeva in Mooticheva sklicujeta?

V sredo na Tromostovje
V sredo bo v galeriji Škuc opoldne na vrsti pogovor z Oreet Ashery, ob 15.00 bo sledila okrogla miza z umetnicami, ob 23.55 pa bosta Oreet Ashery in Robert Foddai na Tromostovju izvedla akcijo v javnem prostoru.

Za četrtek opoldne napovedujejo pogovor s Kiro O'Reilly v galeriji Škuc, za petek, 15. oktobra, pa ob 14.00 performans Kire O'Reilly (Padanje po stopnicah) v Gruberjevi palači ter ob isti uri performans Oreet Ashery (Hairoism) in ob 20.00 performans Judith Witteman (Orakelj) v galeriji Škuc.

Z lasmi do svojega moškega alterega
Oreet Ashery si v performansu Hairoism nanaša lase, ki jih je dobila od občinstva, in se tako preobrazi iz generala izraelske vojske v petdesetih letih preteklega stoletja v visokega predstavnika palestinskega gibanja Hamas. Sledi še metamorfoza iz aktualnega izraelskega zunanjega ministra v rokovsko zvezdo … in še enkrat, dokler njeno telo in obraz nista povsem prekrita z lasmi, ki njen videz spremenijo v žival …