V svojem najnovejšem avtorskem projektu z naslovom 3DPRK. Portreti iz Demokratične ljudske republike Koreje je 32-letni fotograf nanizal več kot sto portretov državljanov Severne Koreje različnih starosti, družbenih statusov in poklicev. Tudi tokrat se je odločil za 3D-tehniko, nastale podobe pa si lahko do 22. avgusta ogledate v Galeriji Fotografija.
V Ljubljani rojeni fotograf je doštudiral na University of Arts v Londonu, zdaj pa živi in dela v Pekingu. "Začel sem kot reportažni fotograf, zatem sem šel na študij modne fotografije v London, kjer sem pa za zaključni projekt naredil 3D-projekt, ki je bil - morda zato, ker je redek in ker sem vanj vložil veliko časa in truda - precej odmeven. Dobil sem povabilo za največjo 3D-razstavo na Kitajskem in z ekipo smo se šli na Kitajsko fotografirat. Potem sem se vrnil na odprtje in Kitajska mi je bila všeč, zato sem se odločil, da bom tam poskusil nadaljevati svojo kariero," je v oddaji Poletna scena povedal fotograf.
V svojem zadnjem projektu se je Tančič, dobitnik naslova najboljši 3D-fotograf na svetu (World Photography Organization, 2013) podal v Severno Korejo, saj je želel pogledati za prizmo klišejev, skozi katero jo gleda ves svet. "Za tamkajšnje ljudi si predstavljajo, da živijo na napačni strani puške, kot v hollywoodskih filmih, ali pa jih poznajo prek kratkih povzetkov trpljenja in nasilja, ki jih preberejo v medijih. Bolj kot je neka država kulturno in geografsko oddaljena, manj ji ljudje zaupajo in večje nerazumevanje kažejo do njenih prebivalcev. Osredotočenost medijev na zločine in grozodejstva, ki jih je zagrešila Severna Koreja, popolnoma zasenči ljudi, ki tam dejansko živijo, saj so edini Severni Korejci, ki jih vidimo v časopisih, korakajoči vojaki," je zapisal ob razstavi.
Kjer se najde največ fotografij, ki jih ni mogoče narediti
"Največja težava je bil že sam vstop v državo, pravi. Kot vemo, je zelo zaprt režim. Čeprav sem imel res dobre zveze, je še vedno trajalo kakšnih osem mesecev, da smo lahko vstopili v državo in naredili projekt. Kot turist lahko vstopi čisto vsak, kdor pa se želi tega lotiti bolj umetniško oziroma reportažno, pa mu zastavijo tisoč vprašanj - kako, zakaj, kdaj," razlaga fotograf. Po vstopu se je za največjo oviro izkazal jezik, vendar pa jo je ob pomoči vsestranskih vodnikov uspešno premagoval. "Ljudje niso vajeni tujcev in fotografiranja, zato je treba včasih zmehčati vzdušje," se še spominja projekta. Druga težava za podob željnega fotografa je omejeno fotografiranje. Severna Koreja je dežela, kot jo je nekoč opisal njegov fotografski kolega, v kateri je videl največ fotografij, ki jih ni mogel narediti.
Portretiranje resničnih Severnih Korejcev
K projektu je Tančiča povabil studio Koryo, ki se ukvarja s kulturnimi izmenjavami. Nastala je množica portretov, med drugim študenta umetnosti, ki slika v gozdu, boksarskega prvaka, delavca v jeklenem kompleksu in mednarodnega delavca iz organizacije Rdečega križa. "To so ljudje, ki jih svet ne vidi, ker se ne skladajo niti z domačo propagando o mogočni in zmagoslavni Severni Koreji niti z mednarodno podobo države, ki jo je zaradi njenih zločinov mogoče le ostro obsojati ali se iz nje norčevati zaradi njene revščine," pravi fotograf, ki si želi, da bi se izognil tej dihotomiji in predstavil resnične ljudi, ki živijo v Severni Koreji.