Retrospektiva, ki so jo naslovili po umetnikovem delu The Ladder of Escape (Lestev za pobeg) iz leta 1940 in istoimenskem kiparskem delu iz leta 1971, bo odprta od 14. aprila do 11. septembra, na njej pa si bo mogoče ogledati 150 slik, skic, skulptur in tiskov iz šestih desetletij njegove ustvarjalnosti.
Gre za prvo veliko retrospektivo Mirója v britanski prestolnici po skoraj 50 letih, mediji pa ji že napovedujejo izjemen uspeh.
V Tate Modernu prepoznavajo v delu tega španskega mojstra osebno vizijo, občutje svobode in energijo, ki jih izraža skozi simbole. Da se za očarljivo nedolžnostjo podob skriva njegova globoka skrb za človeštvo ter osebno in nacionalno identiteto, bo pokazalo tudi nekaj ključnih del Mirójevega opusa.
Med temi je tudi znamenita Kmetija, ki jo je naslikal med letoma 1921 in 1922, ki pokaže umetnikovo zanimanje za podrobnosti in smisel za ureditev teh v premišljeno kompozicijo. Mirójevo zgodnje delo je odkupil Ernest Hemingway, v Londonu pa bodo razstavili tudi Glavo katalonskega kmeta iz 1925.
Joan Miró je svoja platna uporabil kot veliko ali majhno ploskev za izražanje umetniških izjav. Ko se prvič srečamo z njegovimi deli, je razbiranje teh morda nekoliko težje, a bolj, kot ga spoznavamo, jasnejša postajajo vsakdanja, povsem človeška vprašanja, s katerimi se umetnik ukvarja. Čeprav njegova dela delujejo spontana, niso odraz umetnikovega predajanja avtomatizmu, ampak svobodnega izražanja skozi zavestno načrtovane podobe. Njegove abstraktne oblike so simbol določene plati njegovega izkustva in le redko ne vsebujejo namigov ali razsežnosti bivanja.
Lestev za pobeg od turobne resničnosti
Londonska razstava bo v ospredje postavila tesnobno in angažirano stran Mirojevega dela, tisto, ki odraža njegove strastne odzive na eno izmed najviharnejših obdobij evropske zgodovine. Življenje je namreč prebil med Španijo in Francijo, natančneje Parizom, tako kot na marsikaterega umetnika tistega časa pa so nanj vplivali ozračje španske državljanske vojne in prvi meseci druge svetovne vojne v Franciji.
Označevalec odpora in integritete
Pod Francovo diktaturo je Miró ostal simbol mednarodne kulture, njegova velika dela v poznih 60. in na začetku 70. let pa so postala označevalec odpora in integritete. Galerija Tate Modern pripravlja razstavo v sodelovanju z barcelonsko Fundacijo Joan Miró v Montjuïcu, v bližini katere je tudi Mirójevo poslednje počivališče.