Rembrandt velja za enega največjih likovnih ustvarjalcev vseh časov in kot kaže tudi lendavska razstava, mu je bilo grafično ustvarjanje enako pomembno kot slikarstvo.
Do zdaj največjo in najpopolnejšo razstavo Rembrandtove umetniške zapuščine so pripravili ob 300-letnici mojstrove smrti v amsterdamskem Kraljevem muzeju, ki je pred kratkim doživel pomembno prenovo.
Spoštovanja vredna likovna zapuščina
V Amsterdamu je Rembrandt preživel svojih petindvajset najuspešnejših let in po njih žalosten umik v samoto in revščino. Vsekakor pa sodi med najbolj presenetljive in genialne umetniške osebnosti evropske umetnostne zgodovine. Ohranilo se je okrog 400 njegovih slik, blizu tristo izvirnih grafik in več kot tisoč petsto risb. To je nedvomno likovna zapuščina, ki še danes vzbuja veliko spoštovanje strokovnjakov in ohranja izjemno umetnikovo priljubljenost pri ljudeh.
Rembrandt je bil posebnež in redko kateri umetnik se je tolikokrat sam upodobil kot on. Znanih je okrog sto avtoportretov iz vseh obdobij njegovega ustvarjanja. Na lastnem obličju je preučeval različne vloge in tipe, v katere se je vživljal do pozne zrelosti. Pri tem je bil nenavadno duhovit in tudi zagoneten. Brez usmiljenja je raziskoval svoj obraz in z njim svojo dušo.
Lendavska razstava nam prikazuje skoraj vse ključne motivne posebnosti njegove ustvarjalnosti, poleg lastnih podob še portrete drugih ljudi. Posebno mesto med njimi zavzemajo podobe njegove matere, ki izražajo vso spoštljivost. Na splošno je bilo za Rembrandtove portrete značilno, da niso le natančna odslikava upodobljene osebe, ampak da se je z njimi posvetil tudi upodobljenčevi psihi.
Strasten zbiratelj starin
Rembrandt je strastno zbiral dragocene stare predmete in umetnine ter zanje zapravil orjaške vsote, kar ga je na koncu pripeljalo do osebnega bankrota. Kupoval je na dražbah in sam namenoma dvigal ponudbo pri nakupih grafik, da bi s tem pokazal, koliko so vredne.
Žanrski prizori nam ohranjajo živo podobo takratnega vsakdanjega življenja na Holandskem. Velikokrat se je posvetil beračem in revežem ter prikazal njihovo bedno usodo. Včasih je to storil tudi na hudomušen način. Sicer pa so mu pripisovali globoko človečnost.
Še najmanj je med umetnikovimi znanimi motivi na tej razstavi zastopana pokrajina, čeprav jo je v grafiki kar pogosto obravnaval. Rad pa je pokrajino izrabil, da je vanjo umestil kakšen povsem vsakdanji prizor s figurami.
Mojster svetlobe
Seveda so biblijski prizori ena izmed najbolj obdelanih ikonografskih tem tega izjemnega mojstra, ki je ravno z grafikami pokazal moč svoje domišljije in raziskovalne žilice. Poznavalci Rembrandtove umetnosti poudarjajo, da je v različnih prizorih na povsem nov način upodobil in izrabil svetlobo. Nenehno je izpopolnjeval tehnološke posebnosti svoje grafike, večinoma je gojil jedkanico, tej pa dodajal poteze s suho iglo. Tako je dosegel zanimive učinke neenakomernih linij, kar je podobam vdahnilo živahnost. Poznavalci so Rembrandtovim grafikam pripisovali izjemno kvaliteto, saj s povečevanjem ne izgubljajo, ampak nasprotno - ohranjajo izrazno moč.
Po Rembrandtovih delih so se zgledovali že umetniki njegovega časa. To se je nadaljevalo tudi stoletja po njegovi smrti. Najbrž bo tako tudi v prihodnje, dokler bo njegova umetniška zapuščina živela v muzejih in na razstavah, kakršno smo obiskali.
Rembrandtove grafike so bile izredno priljubljene pri zbiralcih. Na trgu so dosegale visoke cene, tako se je enega izmed njegovih listov z evangelijskimi prizori prijelo ime Stogoldinarski list.

Iztok Premrov