S poznanim in predvsem uglednejšim avtorjem je vrednost sliki, ki jo ima v lastni britanski Nacionalni sklad, narasla, strokovnjaki jo ocenjujejo na 20 milijonov funtov, čeprav je v skladu ne nameravajo prodati.
Sliko je Rembrandtu van Rijnu, vodilnemu predstavniku nizozemske zlate dobe, pripisal Ernst van de Wetering, vodilna instanca za nizozemskega mojstra. Atribucija mora biti sicer še dokončno potrjena, a če gre zares za mojstrovo sliko, je to edina Rembrandtova v lasti te organizacije. Od leta 2010 visi v opatiji Buckland v Devonu, kjer bo po poročanju BBC-ja ostala še osem mesecev, preden jo bodo poslali na nadaljnje raziskave.
Slika z datacijo 1635 je poznavalce nizozemskega baroka vznemirjala od leta 1968, ko je na bližino Rembrandta namignil (pripisal ga je njegovemu učencu) strokovnjak Horst Gerson. V dobrih 40 letih je postalo poznavanje o Rembrandtovem slogu in avtoportretih tega toliko obsežnejše.
Van de Wetering pojasnjuje, da je bil najverjetneje tedaj učencu pripisan na podlagi, tega, kar so vedeli o Rembrandtovem slikarstvu. Nova atribucija pa temelji na novo odkritih dokazih in podobi, ki jo je pokazala infrardeča reflektografija. Van de Wetering, tudi vodja Raziskovalnega projekta Rembrandt, se je vrnil v britansko opatijo in še enkrat pozorno preučil poteze ter tehniko, ki ustreza Rembrandtovemu slikarstvu tistega časa. Številni umetnostni zgodovinarji so Rembrandtov neverjetno obsežen opus avtoportretov - znanih je več kot 90 - prepoznavali nekakšen vizualni dnevnik, štiridesetletno samoraziskovanje.
Njegove avtoportrete kupovali že v 17. stoletju
V Nacionalnem skladu so navdušeni. "Nikoli si ne bi mislili, da gre za original. Obiskovalci so hodili mimo slike, ne da bi jo sploh opazili, povsem nasprotno od pozornosti, ki jo je deležna zdaj," pravi upravitelj sklada v opatiji Jez McDermott. Kustos za slikarstvo in kiparstvo pri skladu David Taylor je spregovoril o Rembrandtovi veličini. "V svoji karieri je ustvaril gromozansko število avtoportretov, delno zaradi dostopnosti snovi, znotraj katere je lahko razvijal slog. Vendar so bile njegove lastne podobe tudi zelo iskana dela med zbiratelji, saj je bil slaven."
Portretiranec - Rembrandt je rad sebe in svoje modele oblekel v različne zgodovinske kostume - ima na glavo poveznjen temen žameten klobuk z nojevim perjem, trakom okoli vratu in kratkim žametnim pregrinjalom. Slika, ki meri 91 krat 72 centimetrov, je bila pred tem last liechtensteinske princese, ki jo je podarila skladu.