Razstava Zgodbe steljnikov: Preplet orlove praproti, živali in ljudi, ki jo v Slovenskem etnografskem muzeju (SEM) odpirajo drevi ob 18. uri, bo na ogled do 22. junija.

Gre za prvo tematsko razstavo v okviru stalne razstave Človek in čas, ki skozi prizmo človeških predstav raziskuje dojemanje, razumevanje in občutenje časa. Vprašanja o času niso enoznačna, čas pa ni zgolj ena dimenzija, so zapisali v Slovenskem etnografskem muzeju ob razstavi.
Pomembni kazalniki časovnih sprememb v prostoru
Stelja je belokranjski izraz za orlovo praprot, steljniki pa z redko posejanimi brezami s prevladujočo podrastjo orlove praproti značilnost Bele krajine. Tudi belokranjski steljniki veljajo za pomembne kazalnike časovnih sprememb v prostoru, saj prikazujejo soodvisnost med ljudmi, živalmi in orlovo praprotjo, ki se je ohranjala skozi kmečko delo.
Avtorica razstave je etnologinja in kulturna antropologinja Barbara Turk Niskač, ki je tudi prejemnica podoktorske štipendije Marie Sklodowske-Curie na Univerzi v Tamperah na Finskem. Ob raziskovanju spominov na kmečko gospodarstvo Bele krajine se je posvetila tudi proučevanju oblikovanja odnosov med ljudmi, naravo, živalmi, zemljo in krajino med delom. Razstavo kurira Barbara Sosič, SEM-ova kustosinja za kmečko gospodarstvo in promet.

Mesto prepleta naravne in kulturne dediščine
Razstava pripoveduje zgodbo opuščanja in zaraščanja ekstenzivne kmetijske krajine ter sprememb v strukturi kmetijstva, kar je značilno za vso državo. Steljniki so povezani tudi z živinorejo. Obstoj steljnikov je odvisen od košnje orlove praproti oziroma stelje, zato ti predstavljajo preplet naravne in kulturne dediščine, piše v razstavnem besedilu.
Na razstavi bodo med drugim na ogled arhivske fotografije iz Belokranjskega muzeja Metlika in osebnih arhivov Belokrajnčanov. Ogledati si bo mogoče tudi posnetke intervjujev o tem, kako so kmečke in polkmečke družine v drugi polovici preteklega stoletja združevale samooskrbo s tržnimi dejavnostmi, katere jedi so spremljale delo v steljnikih in kako se je skozi čas spreminjalo delo v njih.
V SEM-u bodo ob robu razstave predvajali tudi kratek dokumentarni film o košnji in postavljanju stožčaste kopice sena oz. stoga v Vinomerskih steljnikih. Gre za najbolj znane steljnike pri nas, ki so del evropskega omrežja Natura 2000. Trije spomini, vezani na steljnike, kal in njivo, bodo na ogled v obliki animiranih kratkometražcev v režiji Zarje Menart. Videoposnetki so nastali v produkciji studia Finta Film v koprodukciji z RTV Slovenija in s podporo Slovenskega filmskega centra. Vizualno podobo in oblikovanje razstave podpisuje Tina Dernovšek.

Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje