Eadweard J. Muybridge je bil britanski fotograf, ki se je proslavil predvsem na področju dokumentacije ljudi in živali v gibanju (med drugim si je zamislil zoopraksiskop, protorazličico filmskega projektorja), izumitelj in umetnik; odprtje obsežne razstave o njegovem delu je za 8. september napovedala britanska galerija Tate.

V Londonu bodo med drugim razstavili še nikoli videne umetnikove fotografije svetilnikov na zahodni ameriški obali, ki jih je naročila tamkajšnja obalna straža, a so nato ostale zakopane v arhivih organizacije in niso bile nikoli javno razstavljene.

Edward James Muggeridge (ime si je v Muybridge spremenil iz ne povsem jasnih razlogov) se je v Kingstonu na reki Thames rodil leta 1830. V petdesetih letih se je preselil v San Francisco, kjer se je preizkusil kot literarni agent in založnik. Konec desetletja se je - po hujši nesreči s kočijo, v kateri si je poškodoval glavo - za nekaj let vrnil v domovino, ter se nato, tokrat kot fotograf, leta 1866 spet pojavil v San Franciscu.
Sčasoma si je, predvsem s fotografijami pokrajine in arhitekture, ustvaril precejšen ugled. Prelomen je predvsem njegov izum že omenjenega zoopraksiskopa, naprave, ki je pred izumom filmskega traku omogočala projekcijo premikajočih slik (tehniko stop motion je ustvaril s pomočjo vrtečih se steklenih diskov, na katerih so bile narisane silhuete v različnih trenutkih gibanja); naprava je med drugim navdahnila Marka Neala, ki se je Muybridgeevi tehniki poklonil z videospotom za singel Lemon skupine U2 (spodaj), ter ustvarjalce borilnih sekvenc v zdaj že kultni Matrici.

Ženino prešuštvo kot povsem upravičen motiv za umor
Podrobnosti iz Muybridgevega zasebnega življenja niso nič manj sočne: leta 1874 je ugotovil, da ima njegova žena ljubimca, nekega majorja Harryja Larkynsa, ki ga je, ne bodi len, poiskal (in bojda opazil, tako je vsaj pozneje trdil na sodišču, da mu je "njegov" sin neznansko podoben). Ko sta si stala iz oči v oči, ga je nagovoril z besedami: "Dober večer, major. Moje ime je Muybridge in prinašam vam odgovor na pismo, ki ste ga poslali moji ženi" - in ga na mestu ustrelil. Fotografu so sodili, a so ga, ker je možaka ubil "iz upravičenih razlogov", oprostili.
Dobro je imeti pomembne prijatelje
Pri taki razsodbi je verjetno svojo vlogo odigralo dejstvo, da je bil guverner kalifornije Leland Stanford tesen Muybridgeev prijatelj, ki je tudi plačal njegovega odvetnika. (Je pa zanimivo, da je obramba med zagovorom tudi omenila, da naj bi se obtoženčevo vedenje po tisti nesreči s kočijo močno spremenilo - iz dobrovoljnega, miroljubnega moža se je prelevil v nepredvidljivega kolerika.) Po sojenju je oddal svojega sina v sirotišnico, sam pa odšel za nekaj let fotografirat v Srednjo Ameriko. (To dramatično epizodo iz njegovega življenja je v operi The Photographer iz leta 1982 tematiziral Philip Glass.)

Leta 1877 je Muybridge - menda je šlo za stavo s Stanfordom - 25 fotoaparatov, ki jih je nadziral z žicami, usmeril v konja - in tako s serijo fotografij potrdil teorijo, da se konj med galopom v nekem trenutku z nobenim kopitom ne dotika tal.

Poleg U2 je Muybridgeevo delo s posameznimi motivi navdahnilo tudi video Talking Heads (Road To Nowhere) in The Crystal Method (Born Too Slow) pa seveda tudi moderne umetnike, med njimi Francisa Bacona, Marcela Duchampa, Jasperja Johnsa in Cya Twomblyja.