Na razstavi, ki jo Galerija Zala pripravlja v sodelovanju s Pilonovo galerijo v Ajdovščini in Galerijo Televizije Srbije ter Galerijo Arte, je na ogled 55 del iz različnih obdobij umetnikovega ustvarjanja. Slike so posodili slovenski zasebni zbiratelji in Pilonova galerija. Razstavo, ki je v galeriji na Takovski 10 na ogled do konca januarja, spremlja katalog z besedilom Gojka Zupana, s popisom in predstavitvijo razstavljenih del v srbskem, slovenskem in angleškem jeziku.
Zoran Anton Mušič, rojen 12. februarja 1909 v Bukovici pri Biljah, je med likovniki Slovenije prepričal sprva kritike kolege in kritike matične domovine, pozneje pa tudi tujino. Za svoje delo je prejel vse mogoče stanovske in državne nagrade ter priznanja.

Umetnikovo delo je dobro poznala tudi tujina, njegove slike pa so predstavili v uglednih galerijah, od pariškega Musée de la ville de Paris, Muzeja moderne umetnosti v Centru Pompidou do razstavišča v Kasslu, galerij v Münchnu idr.
Pravzaprav se je v svetu Mušič dokončno uveljavil sredi sedemdesetih let s svojimi ciklusi Nismo poslednji, ki odsevajo umetnikovo izkušnjo taborišča v Dachauu. Risbe iz taborišča je nadgradil z novo serijo, vitalnim občutenjem rastlinskih prepletov korenin in ožganih plutovcev. Razstavljal je po Evropi in pogosto v ZDA. Vrnil se je k umirjenim podobam notranjosti beneških cerkva, jih dopolnil z vedutami mesta ob laguni in razvil serijo avtoportretov v ateljeju. Posvečal se je dvojnim portretom z ženo Ido in na koncu portretom človeka, slikarja in misleca, popotnika in romarja v eni osebi.