Potem ko so morali zaradi občutljivosti tehnike iz stalne zbirke umakniti Mušičev gvaš V de Pisisovem ateljeju, so prisotnost tega priznanega umetnika nadomestili s sliko Konjički, ki jo je Mušič naslikal okoli leta 1950. Kot je na predstavitvi slike in ob podpisu pogodbe povedala direktorica Narodne galerije Barbara Jaki, jim je na pomoč naklonjeno priskočil ambiciozen slovenski zbiralec, ljubitelj slovenske umetnosti in mecen domačih umetnikov Igor Lah, ki tako sledi zgledu evropskih mecenov, ki nesebično posojajo ali celo podarijo umetnine svojih zbirk raznim muzejskim oziroma galerijskim ustanovam. Kot je poudaril predsednik sveta Narodne galerije Vekoslav Pregl je prav to eden izmed načinov, kako nastajajo zbirke galerij.

Igor Lah je lastnik izbrane kolekcije Mušičevih del, ki jih je kupoval v številnih evropskih državah, od Francije do Italije. Kot je zaupal MMC-ju, Konjičkov ni težko odnesel iz svoje hiše, bi se pa mnogo težje odtrgal od Mušičevega avtoportreta, ki ga prav tako hrani v svoji bogati zbirki. In čeprav je uspel z dolgoletnim zbiranjem umetnin ustvariti zavidljivo likovno zbirko, ga čaka še kar nekaj dela, saj želi še bolj izpopolniti kolekcije nekaterih umetnikov, med drugim tudi Anselma Kieferja in Georga Baselitza.

Drugačne podobe veličastnih jezdecev
Konjički zavzemajo v Mušičevem opusu posebno mesto, saj združujejo številne pomenske ravni v simbolno nabito intimno in svetovljansko slikarsko snov. Serijo konjičkov je umetnik ustvarjal še pod vplivom učitelja Babiča, motivika pa ga je zaposlovala zlasti ob obiskih Korčule. "Tisočkrat videne podobe konj in jezdecev je Mušič ustvaril drugače, brez vladarske veličine, s proniciljvostjo opazovalca, ki je od otroških let gledal karavane konj na krasu," je o sliki povedala Jakijeva.

Kam zrejo Mušičevi konjički?
Svetovno slavo je umetnik žel tudi z značilnimi podobami potujočih konjičkov po dalmatinskih otokih. Na teh delih povzema slikar vtise kraške krajine in domotožja, te pa nadgradi s potezo čopiča in jih tako prenese na rob likovne abtsrakcije.
Na sliki vidimo pet konjičkov s hrbtne strani, ki jih je umetnik razporedil v dve skupini in jih po besedah Jakijeve z vmesnim razmakom značilno razgibal. "Zadaj so mati zemlja in gomile, ki zapirajo obzor je. Na drugi strani je lahko morje, svetloba, domovina ali le novo gričevnato obzorje," je na predstavitvi slike še dodala Jakijeva.

Umetnost ne pozna meja
Pred dvema letoma so v Narodno galerijo ob Mušičevem gvašu prav v to sobo postavili tudi delo Gabrijela Stupice. Na tem mestu se vprašamo, kako se predstavnika 20. stoletja znajdeta v galeriji, ki se posveča starejši, klasični umetnosti. Odgovor je preprost. Kot je poudarila Jakijeva, umetnost ne pozna geografskih in časovnih omejitev. V tem duhu je mogoče aktualcizacijo starejši zbirk a sodobnejšimi umetniki zaslediti tudi v drugih znamenitih galerijah, kot je na primer Louvre.

M. K.