V razstavišču Kunstforum na Dunaju so na ogled postavili razstavo ene najpomembnejših umetnic 20. stoletja, Meret Oppenheim (1913-1985). Oppenheimova, katere ime je bilo vse življenje povezano s škandali, si je že z zgodnjim delom Zajtrk v krznu - razstavila je skodelico, oblečeno v krzno - zagotovila mesto vodilne predstavnice francoskega nadrealizma.

Umetničin raznoliki opus obsega slike, skulpture, poezijo ter oblikovanje in se izmika stilističnim opredelitvam ter vlečenju ravne razvojne linije, povzemajo organizatorji razstave. Oppenheimovo so zanimale predvsem preobrazbe med spoloma, človekom in živaljo, naravo in kulturo, sanjami in realnostjo. Navdih je našla v mitih, igrah in sanjah, pa tudi v literaturi in Jungovem pisanju.

Meret je odraščala v Švici, pod okriljem liberalne, umetnosti naklonjene družine (njena teta se je poročila s Hermanom Hessejem, njena babica pa je bila slikarka avtorica pravljic za otroke in borka za pravice žensk).

Ustvarjati je začela pri 16 letih, pod vtisom razstave gibanja Bauhaus, pri kateri je sodeloval tudi Paul Klee. Pri osemnajstih je vpisala študij umetnosti v Parizu, a je že kmalu ugotovila, da jo pravila in omejitve akademskega sveta dolgočasijo, ter študij obesila na klin. Od tistega trenutka dalje samouka uetnica se začne ukvarjati s poezijo in prvimi zametki nadrealistične umetnosti. Ker je bila lepa, mlada in bojda fascinantna osebnost, je v umetniških krogih, v katerih se je gibala, kmalu zaslovela. (Man Ray jo je denimo upodobil v eni od svojih najbolj znanih serijah aktov.)

Na kavi s Picassom ...
Njeno do danes najslavnejše delo, zgoraj omenjeni zajtrk v krznu, je nastalo leta 1936. Meret je posedala v kavarni z Doro Maar in Pablom Picassom. Nosila je zapestnico iz krzna, ki jo je oblikovala sama, in Picasso je pripomnil, da bi se dalo s krznom pravzaprav prekriti karkoli. Umetnica je odšla domov ter v krzno "oblekla" šalico za kavo, krožniček in žličko. Njeni stvaritvi, ki jo je še istega leta odkupil newyorški Muzej moderne umetnosti, je ime Le Déjeuner en fourrure kasneje nadel André Breton.

Kariera, ki jo je prekinila vojna
A na obzorju so se napovedovali težji časi: umetničin oče, ki ni ravno odobraval hčerinega izbranega poklica (prepričan je bil, da se ženske ne morejo odlikovalti v umetnosti), se je v tistih Judom neprijaznih časih znašel brez dela in zato Meret ni mogel več finančno podpirati. Za nameček je Oppenheimova v Švici, kamor se je vrnila zaradi politične situacije in grožnje vojne, zabredla v globoko ustvarjalno krizo. V špico umetniške avantgarde se je tako vrnila šele proti koncu šestdesetih let, ko je s smislom za humor in kritično distanco zmogla nadgraditi svoje stvaritve iz mladosti.

Stara bi bila 100 let
V razstavišču Kunstforum so razstavo pripravili ob 100. obletnici umetničinega rojstva. Kot je mogoče izvedeti na spletni strani razstavišča, bo prva postumna razstava njenih del v Avstriji potem, ko vrata zapre na Dunaju (to bo 14. julija), na ogled še v Poslopju Martin-Gropius v Berlinu.