Uradno se bo zgodba o rojstvu sodobnosti, kot je zgodbo o rojstvu novega Muzeja sodobne umetnosti Metelkova (MSUM) opisala direktorica Moderne galerije Zdenka Badovinac, začela v soboto ob 20.00. Ob tej priložnosti bodo za javnost odprli dve razstavi, ki se vsaka na svoj način ukvarjata s pojmom sodobnosti.
Po interpretaciji muzeja je treba korenine sedanjosti iskati v dveh obdobjih. Idejno gledano najdemo začetek sodobnosti v šestdesetih letih 20. stoletja, ko se je oblikovala večina estetskih konceptov, s katerimi se umetniki ukvarjajo še danes. Kronološki začetek pa zaznavamo v začetku devetdesetih let, ki sovpada s časom političnih prevratov, padca komunističnih režimov, konca Jugoslavije in nekaterih drugih večnacionalnih držav, pa tudi procesa digitalizacije in vse širše uporaba digitalne tehnologij.
Na slednji vidik se morda bolj navezuje razstava del iz zbirke Arteast 2000+ z naslovom Sedanjost in prisotnost. Večina del iz zbirke domuje v Moderni galeriji že enajst let. Tedaj mednarodni trg vzhodnoevropskih umetnikov praktično še ni upošteval, v naslednjem desetletju pa je vrednost njihov del zelo zrasla.

Ko je Moderna galerija začela oblikovati zbirko Arteast 2000+, je bila po besedah enega od svetovalcev pri njenem oblikovanju, Viktorja Misiana, v evropskem prostoru izjema, saj je Evropo zanimal Zahod. Z zavestno odločitvijo, da se obrne na Vzhod, je ustvarila fantastično zbirko in tako tudi z zvezami, ki jih je vzpostavila, postala referenčna institucija za umetnost vzhodne Evrope v postkomunističnem obdobju.
Leta 1990 smo govorili o svobodi, zdaj govorimo o denarju
Ob odprtju so tako v MSUM-u posebej ponosni tudi na podarjena dela danes cenjenih in prepoznavnih 'dragih' umetnikov, kakršen je romunski umetnik Dan Perjovschi, ki je pred odprtjem s svojo značilno risbo porisal vrata muzeja. Z delom Leta 1990 smo govorili o svobodi, zdaj govorimo o denarju analizira pojav borbe za preživetje v umetnosti. Razstava, ki sta jo poleg Badovinčeve postavljala še kustosa Moderne galerije Bojana Piškur in Igor Španjol, se ukvarja s konceptom različnih oblik časa, ki osvobaja, in časa, ki zasužnjuje.
Vstop v muzej afektov
Drugi razstavi, s katero bodo pospremili odprtje muzeja, je naslov Muzej afektov, ki je nastala v okviru mednarodnega projekta Internacionala, ki združuje dela štirih pomembnih evropskih muzejev. To so ljubljanska Moderna galerija, Museu d'Art Contemporani de Barcelona (MACBA), Van Abbemuseum iz Eindhovna in Museum van Hedendaagse Kunst iz Antwerpna. Avtorjev razstave – Barta de Baere, Bartolomea Marija, Bojane Piškur, Leena De Backerja in Terese Grandas – ni zanimalo niti formalno razvrščanje del ali njihovo umeščanje v polju kulture niti primerjalna analiza med njimi, temveč sama ideja afektov. Afektivno moč namreč razumejo kot resonanco z umetniškimi deli, pri tem pa umetnine postanejo dogodki različnih intenzivnosti, ki pustijo sledove v prostoru in času ter predvsem v naših telesih in zavedanju. Postavitev bo na ogled do 29. januarja prihodnje leto.
S tem bodo odprli prenovljene prostore nekdanje vojašnice JLA, odslej pa še enega pomembnih objektov, ki bodo prispevali h kulturnemu obujanju Metelkove oziroma četrti Tabor. Po besedah državnega sekretarja na ministrstvu za kulturo Jožefa Školča stavba MSUM-a ni zadnja, ki jo bo ministrstvo prenovilo na Metelkovi. Prenova se obeta tudi stavbi na št. 6, ki jo zaseda neinstitucionalna kultura, odprli bodo vratarnico, na območju, kjer se nahajata tudi Slovenski etnografski muzej in Narodni muzej Slovenije, pa je ministrstvo prenovilo slabih 14.000 kvadratnih metrov površin.
Povezave je naslov posebnim projektom, ki jim muzej prav tako odmerja svoj prostor. Gre za interaktivno povezovanje muzeja z njegovimi obiskovalci, občinstvom ter različnimi lokalnimi in mednarodnimi akterji. Prostor Povezav so zasnovali in oblikovali v sodelovanju z umetnico Apolonijo Šušteršič, ki bo predstavila tudi svoje prejšnje projekte, povezane z nastajanjem MSUM-a. Pritličje je rezervirano za umetniški projekt e-flux video rental (EVR), donacijo umetnikov Antona Vidokla in Juliete Aranda, ki je bil zasnovan kot videoarhiv, prostor za projekcije in brezplačno izposojevalnico videov.