Podobno težavno je usmerjati strategijo muzeja sodobne umetnosti. O strategiji slovitega Tate Moderna nam je povedal njegov direktor Chris Dercon. "Imenujemo se Tate Modern in zanima nas, kaj je moderno, kaj pomeni modernost, in zato moramo priznati, da obstajajo različne modernosti," pravi in dodaja, da se tako Tate Britain kot Tate Modern zanimata in zbirata umetnost Bližnjega Vzhoda, Azije in v zadnjem času tudi podsaharske Afrike.
CIMAM je mednarodni odbor, ki povezuje muzeje in zbirke moderne in sodobne umetnosti. Direktorico Moderne galerije v Ljubljani Zdenko Badovinac so lani izvolili za predsednico CIMAM-a, ki ima več kot 300 članov. Pred nekaj dnevi je v Ljubljani gostila več kot 150 direktorjev in vodilnih kustosov muzejev in javnih zbirk. Tik pred odprtjem novega muzeja sodobne umetnosti na Metelkovi, pa so nam udeleženci konference spregovorili o svojih pristopih h kuriranju in ohranjanju sodobne vizualne ustvarjalnosti.
V postmodernizmu sta bila cenjena bleščavost in eksces. Muzeji so zbirali zvezdniška imena, na primer Warhola. Danes je večji poudarek na zbiranju lokalne umetnosti.
Nekoč moderna, danes zgodovinska zbirka
"Našo zbirko v večini sestavlja sodobna brazilska umetnost," pravi Ivo Mesquita, glavni kurator Pinakoteke v Sao Paulu. "Smo zgodovinski muzej – je pa zanimivo – če pogledamo v zgodovino – imamo zanimivo sliko brazilskega umetnika Pedra Wengärtnerja – in ta slika je iz leta 1907, muzej pa jo je kupil leta 1910. Torej muzej je vedno kupoval sodobno umetnost in tako je nastala zgodovinska zbirka," pojasnjuje.
Brazilija je že sredi 20. stoletja razvoj sodobne umetnosti postavila za politično prioriteto. Leta 1951 so ustanovili bienale v Sao Paolu, za bienalom v Benetkah drugi najstarejši bienale.
"Po drugi svetovni vojni, po tedanjem novem gospodarskem razcvetu – so se odločili, da Brazilijo naredijo za eno od središč mednarodnega umetniškega življenja. Bienale je bil tako del strategije, da bi Brazilija postala mednarodno znana tudi v umetnosti," še pojasnjuje Ivo Mesquita.
V Kamerunu država sodobne umetnosti ne podpira in prvi muzej sodobne umetnosti je ustanovil kar umetnik Barthélémy Toguo, ki sicer dela v Parizu. "Zato sem se odločil, da v Kamerunu ustanovim ta center – Banjou Station, da bi varoval produkcijo sodobne umetnosti na afriškem kontinentu. Je projekt, ki je povsem spremenil življenje v Banjouju – tukaj tudi slavijo, tradicionalne poroke … pogrebe," pravi.

Sodobna umetnost, predvsem kadar je konceptualna in utemeljena na teoriji, je včasih težje razumljiva. Težko jo je tudi predstaviti. Poseben pristop je na Škotskem razvila Elizabeth Ann Macgregor, danes direktorica Muzeja za sodobno umetnost v Sydneyju, ki je umetniška dela razstavila v avtobusu. "Moji dnevi kot voznica avtobusa so bili zanimivi – na avtobus sem naložila več umetniških del. Zelo me je zanimalo, kako bi ljudi, ki običajno ne gredo v muzej, pripravili do tega, da bi stopili na avtobus in si ogledali dela," pravi. Njena strategija v Sydneyju je bila – kako premagati meje – kako omogočiti ljudem, da bi se počutili udobno v muzejih in jim dati potrebne informacije.
Treba je razmišljati o skromnejših strategijah
Od gradnje bleščavega Guggenheimovega muzeja v Bilbau poskušajo muzeji ljudi pritegniti tudi s spektakularnimi objekti. Svoj pogled na to je podal eden trenutno največjih arhitektov Rem Koolhaas, ki je bil gost konference. "Lahko vidimo, da so velikosti muzejskih stavb tako pretirane, da smo se približali točki, ko ni več mogoča nadaljnja ambicija, ko se to obrne proti sami ambiciji arhitektov," pravi in dodaja, da se je to zgodilo v primeru Gehryjevega muzeja v Abu Dabiju. "Menim torej, da moramo začeti razmišljati o bolj skromnih strategijah. Ni treba, da je vse tako zelo neverjetno zahtevno. Je zanimiveje pogledati v sam lokalni kontekst."
Kako dobro poslovati in ohraniti umetniško integriteto
Zaradi finančne krize imajo muzeji vedno manj sredstev za nakup novih del. "Tudi v naše načrte za prenovo smo vključili načrte za nove načine pridobivanja denarja. Na strehi je lep prostor za poroke in del naše ustanove je pravzaprav poslovanje. Največji izziv za direktorje muzejev je, kako uravnotežiti pridobivanje denarja in pa umetniško integriteto," je prepričana Elizabeth Ann Macgregor.
Barthomeu Mari, sekretar Cimama in direktor muzeja Macba v Barceloni, meni, da se lahko prav s sodelovanjem in izmenjavami del spoprimemo z nenehnim zmanjševanjem sredstev za odkupe, zmanjševanjem javnih sredstev in hkrati z neobstojem zasebnih sredstev.
Slovesno odprtje z Internacionalo
Muzej na Metelkovi nas po besedah direktorice Zdenke Badovinac opozarja na različne mreže, s katerimi ta muzej sodeluje in kako je ta muzej sploh nastajal v zadnjih 15 letih. Ob tem omenja Internacionalo, projekt v okviru katerega smo naredili muzej afektov. S to razstavo muzej prihodnjo soboto tudi odpirajo.
Javno lastništvo je zelo pomembno, opozarja Chris Dercon, zato je potrebno pogledati, kaj javno lastništvo danes pomeni. Ali lahko sodelujemo z drugimi muzeji in ustvarimo nekakšen univerzalni arhiv. "Ali lahko sprožimo pobude, kakršna je ta, ki povezuje Ljubljano, Eindhoven, Macbo, ki povežejo svoje zbirke?"