Že nekaj časa priljubljeno obnavljanje in novo osmišljanje propadajočih objektov, kot so tovarne in elektrarne, ter njihova pretvorba v takšne ali drugačne 'varuhe' umetnosti, bo dalo nove prostore tudi našemu osrednjemu muzeju moderne in sodobne umetnosti.
Sicer bi bila za Muzej sodobne umetnosti na Metelkovi 22, ki bo vrata odprl 26. oktobra, po besedah direktorice Moderne galerije Zdenke Badovinac novogradnja idealnejša, vendar pa bo po drugi strani specifika nekdanje vojašnice v dialogu z zbirko Arteast 2000+, saj propad jugoslovanske armade simbolizira začetek naše sodobnosti. Veliko del iz zbirke, ki bo tam predstavljena, tudi ne zahteva velikih volumnov, ki jih ta stavba nima, zato bodo lahko ustrezno predstavljena.
V Moderni galeriji bo ostala predstavitev nacionalne zbirke 20. stoletja, ki se v časovnem smislu konča z letom 1991, na Metelkovi pa bo predstavljen izbor del iz zbirke po tem letu. Tako namreč opredeljujemo sodobnost, pojasnjuje direktorica. "Sodobno umetnost definiramo predvsem kot umetnost v času pospešene globalizacije, v obdobju po padcu berlinskega zidu, za nas pa je zanimiva letnica 1991, ki označuje padec prejšnjega režima in samostojnost Slovenije."
"Ker pa sodobnost razumemo tudi kot mednarodnost, bomo na Metelkovi predstavili še mednarodno zbirko Arteast 2000+, ki jo sestavljajo dela povojnih avantgard, katerih začetek sega v 60. leta preteklega stoletja, ko se pravzaprav začne oblikovati koncept sodobnosti. Ta ni zavezan izključno formalni logiki medija, kot je sicer v veliki meri značilno za modernistično umetnost, ampak je umetnost obrnjena bolj v zunanjo realnost, družbo in tudi ni nujno, da je objektne narave, ampak je v veliki meri nematerialna, večkrat dokumentirana skozi fotografijo, video- in dokumentarno gradivo. Sodobnost vključuje vse medije, od klasičnih do popolnoma novih oblik izražanj," pravi Badovinčeva.
Kot je še pojasnila direktorica, je hiša na Metelkovi tako rekoč gotova. Zdaj potekajo zaključna dela, nekaj je popravil, oktobra pa bodo začeli postavljati razstavo, če ne bodo nastali kakšni nepričakovani zapleti. "Hiša na Metelkovi ima svojo zgodovino, je nekdanja vojašnica. Ko se je pred 15 leti s kompleksom na Metelkovi reševalo prostorsko stisko treh muzejev, smo zagrabili priložnost, saj se je v tistem trenutku zdelo, da bomo tako najhitreje prišli do rešitve."

Novi prostori, a brez enega samega novega sodelavca
Prostorska stiska je v Moderni galeriji omejevala številne dejavnosti, z novim muzejem pa bodo depoji, knjižnica in dokumentacija - arhiv ter restavratorska delavnica dobili dostojne površine, zato bodo lahko razvijali bogatejše programe in ustrežljivejše do uporabnikov. Žal pa dodatne površine ne pomenijo tudi novih zaposlitev. "To je paradoks in hkrati hendikep, da v času, ko dobivamo še enkrat toliko površin, ne moremo dobiti niti enega novega delavca. To je nedopustno," je za STA povedala Zdenka Badovinac.
Umetnostne hiše ne morejo biti kot gospodarsko razstavišče
Na vprašanje, ali bi lahko stavba na Metelkovi vsaj delno služila potrebi po večjem razstavišču, ki bi gostilo svetovne razstave, o katerem se je v javnosti razpravljalo, odgovarja, da misli, da ne. "Zgodba z razstaviščem je že stara. V njej je želja po neki optimalni infrastrukturi, za katero pa se bojim, da vsaj za zdaj ni uresničljiva. Ob želji po velikem razstavišču se postavlja vprašanje, kakšna bi bila njegova politika. Med predlogi je bil tudi ta, da bi ga uporabljali različni producenti, kar pa je vprašljivo. Umetnostne hiše ne morejo biti kot gospodarsko razstavišče, ki bi jih naseljevali vsak dan drugi koncepti," pravi in dodaja, da je še pomembnejše vprašanje financiranja. "Če Moderna galerija ob novih prostorih ne more povečati števila zaposlenih, se sprašujem, kako bi se lahko financiralo še tretje razstavišče. Slovenske galerije že komaj životarijo s sredstvi, ki jih imajo na razpolago. Mislim, da bi bilo treba najprej rešiti tisto, kar "crkuje", in potem morebiti razmišljati o novih površinah."