Razstava Odprti depoji - Predstavitev zbirk Muzeja za arhitekturo in oblikovanje (MAO), ki bo na ogled do 20. marca, obiskovalcem muzeja omogoča, da se spoznajo z delovnim okoljem kustosov, s predmeti na depojskih policah, z zabojniki in arhivskimi škatlami. Nekako tako so preoblikovani razstavni prostori, v katerih je začel MAO predstavljati svoje zbirke.
Načrti arhitektov, ki so zaznamovali 20. stoletje
V teh najdemo od skic, načrtov in modelov zgradb do pohištva, drobnih predmetov, aparatov, plakatov, različnih tiskovin in fotografij. MAO hrani delo vseh vidnih slovenskih arhitektov 20. stoletja - od Jožeta Plečnika, Ivana Vurnika, Edvarda Ravnikarja, Eda Mihevca do Danila Fürsta, Vinka Glanza, Iva Spinčiča in Vladimirja Šubica - vsega skupaj več kot tisoč avtorjev. Prav muzej hrani načrte nekaterih pomembnih in zanimivih stavb, kot so Moderna galerija, NUK in Slovenski parlament.
Imena industrijskega oblikovanja
V zbirki industrijskega oblikovanja so zastopani svetovni avtorji, kot so Alvar Aalto, Ron Arad, Konstantin Grcic, Richard Sapper ali Judith Rataitz. Tudi staroste slovenskega oblikovanja najdemo v muzejskem depoju - od Nika Kralja, Alberta Kastelca, Oskarja Kogoja, Saše Mächtiga do Davorina Savnika, tu so še Vladimir Pezdirc, Janez Smerdelj, Igor Rosa, Gigodesign, Jure Miklavc, Bojan Klančar in Rok Oblak.
"Ko se odprejo depoji, se te ravni in razsežnosti – kot s sunkom v Inception! (Izvor, op. n.) – čudežno pomešajo: vidiš zametek ideje, po kateri danes hodiš v službo; zaslutiš možno mogočnost nikoli realizirane skice; ujameš se v prostorska razmerja glinastega modela ali zelo dobesedno razumeš, kako se je nekdo s svojo idejo skozi čas naselil v tvojih sanjah," je v otvoritvenem govoru med drugim razmišljal državni sekretar na ministrstvu za kulturo Stojan Pelko in nadaljeval: "Vsak zametek ni nujno realen začetek, vsaka zgodba še zdaleč nima nujno srečnega konca, niti nobena zgradba ne ene same zgodbe – a prav ohraniti te razsežnosti odprte je skupna lastnost arhitekture in filma ..."
Plakat, knjiga in koledar
Muzej, ki domuje na fužinskem gradu, je edina ustanova v Sloveniji, ki obdeluje tudi vizualne komunikacije, pod okrilje katerega sodijo plakati, grafične podobe knjig, katalogi, znamke in druge tiskovine. Zastopanih je 340 oblikovalcev, med temi Ivan Vavpotič, Janez Trpin, Domicijan Serajnik, Grega Košak, Jože Brumen, Uroš Vagaja, Matjaž Vipotnik, Janez Suhadolc, Jani Bavčer, Kostja Gatnik, Miljenko Licul, Ranko Novak, Novi kolektivizem in številni mlajši ustvarjalci.
Spoznavanje zgodovine slovenske fotografije
Delo več kot 400 avtorjev in avtoric 'pripoveduje' o zgodovini slovenske fotografije, gre pa za podobe, ki so nastale v obdobju med letoma 1930 do 1980. Omeniti velja tudi večje zapuščine, na primer dela Milenka Pegana in Marjana Pfeiferja st., svojo zapuščino pa so muzeju podarili tudi Bogo Čerin, Oskar Karel Dolenc, Janko Andrej Jelnikar, Stojan Kerbler in Mitja Vidmar.