Na ogled je 135 del iz zbirke zasebnega nemškega zbiralca Richarda H. Mayerja, ki po besedah kustosinje razstave Katarine Mohar ponuja vpogled v vrhunec Chagallovega grafičnega opisa. Osrednja pozornost razstave je namenjena barvnim litografijam, ki so nastale kot ilustracije k Bibliji po umetnikovem potovanju v Palestino leta 1931, v poznih 50. letih 20. stoletja pa so bile v posebnih številkah pariške umetniške revije Verve odmevno predstavljene javnosti.

Kot pravi umetnostna zgodovinarka, so te razstavljene skupaj z izborom Chagallovih grafik, v katerih je umetnik raziskoval motive, h katerim se je vedno znova vračal. Tu so podobe iz rodnega Vitebska, avtoportreti, portreti ljubezenskih parov, njegove ljubljene Belle, cirkusantov in glasbenikov. Postavitev razstave tako celovito odstira pomemben del Chagallove umetniške dediščine. Kot pravi, je bila postavitev razstave zanjo velik osebni in strokovni izziv, saj jo je Chagall zaradi neposrednosti in nepretencioznosti privlačil že od nekdaj. "Chagallov opus je ogromen, izjemno raznolik in tematsko bogat," dodaja.

Na zidovih gradu projekcije Chagallovih podob
Direktor Galerije-Muzeja Lendava Dubravko Baumgartner je ob predstavitvi razstave spomnil, da gre za nadaljevanje cikla Velikani likovne umetnosti, ki so ga začeli leta 2009 z razstavo Victorja Vasarelya. Lahko rečemo, da so se razstave dobro uveljavile, o čemer priča tudi nenehno povečevanje obiska, poudarjajo v Lendavi. Lansko razstavo del Salvadorja Dalíja si je ogledalo več kot 20.000 ljudi, s Chagallovo razstavo pa želijo ti številko še preseči. V ta namen so pripravili dodaten program. Med drugim bodo v sklopu razstave izvajali projekcijo razstavljenih grafik na grad, kar bo vidno iz mesta, projekcije pa bodo tudi na grajskem dvorišču. "Posebej razveseljivo je, da se obiskovalci vsako leto vračajo, prihajajo pa iz vse Slovenije in sosednjih držav, Madžarske, Avstrije in Hrvaške," še pravi direktor, ki je ob tej priložnosti poudaril, da so vsa razstavljena dela originali.

Tudi sicer se je cikel Velikani svetovne likovne umetnosti izkazal za eno najbolj obiskanih razstav v Sloveniji, samo razstavišče pa je s 27.000 obiskovalci letno najbolje obiskana galerija v vzhodni Sloveniji. Razstavo z naslovom Stvarjenje in Biblija bo zvečer odprl minister za kulturo Anton Peršak, odprta pa bo do 31. oktobra.

Cilj je zadržati mlade v mestu
Ob tej priložnosti so v Lendavi predstavili priprave občine Lendava na kandidaturo za Evropsko prestolnico kulture 2025 (EPK). Župan Anton Balažek pravi, da dejavnosti za kandidaturo za EPK potekajo v pravi smeri, posebno pozornost pa že zdaj namenjajo vključevanju lokalnega prebivalstva, predvsem mladih. "Naš cilj je zadržati mlade, narediti lokalno okolje prijazno, kar bomo dosegli tudi z naložbami v mestu. Pri tem je pomembno dobro povezovanje vsebinskega in investicijskega dela projekta," je dejal župan. "Javnomnenjske raziskave kažejo, da domačini zelo podpirajo projekt EPK 2025. Zadnja anketa kaže, da kar 77 odstotkov občanov projekt dobro pozna in ga tudi podpira." Razpisali so tudi študentsko in dijaško delo v storitveni in turistični dejavnosti, ki bo omogočalo mladim priložnostno delo skozi vse leto, poleg rednega financiranja kulturnih društev pa smo izvedli dodatni javni razpis za kulturne projekte za zavode in nevladne organizacije v skupni vrednosti 100.000 evrov. Načrtujejo obnovo nekdanje blagovnice, kjer bosta prostor dobili tudi knjižnica in glasbena šola.

V projektu EPK 2025 bo Lendava k sodelovanju povabila 25 partnerskih mest iz Slovenije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške, od tega jih bo pet sodelovalo tesneje.

Po besedah vodje programskega sveta za pripravo kandidature Aleša Štegra je na javni razpis za zavode in nevladne organizacije v skupni vrednosti 100.000 evrov prispelo blizu 40 prijav, od katerih jih je komisija izbrala več kot 20. Kot pravi, gre za kulturne vsebine in dogodke, ki bodo izvedeni v letu 2018 in predstavljajo nadgradnjo občinskega programa za kulturo in smernice za EPK 2025. Spomnil je na partnerstvo s hrvaškim mestom Čakovec, ki tudi formalno pozdravlja skupno kandidaturo za EPK. Kot pravi, gre pri kandidaturi za skupni projekt štirih držav, poleg Slovenije in že omenjene Hrvaške še Madžarske in Avstrije. Pomembno je tudi, da ima Lendava podporo regije, Murske Sobote in drugih občin ter vidnih posameznikov, meni.

Vračanje institucij v središče mesta
"Mesta se razvijajo ali umrejo. Razvijajo se takrat, ko je v njih prisotna kultura, ki se odvija v prostoru, tudi v javnem, na ulicah in trgih. S kulturo se da spodbuditi življenje nekega kraja in Lendava se tega zaveda. Vprašali smo se, kako vrniti mesto ljudem," pa je dejal Peter Gabrijelčič, pripravljavec programa investicijskih vlaganj v okviru lokalnega programa za kulturo in kandidature Lendave za EPK 2025. Kot je dodal, postopoma načrtujejo organizacijo javnega prostora z vračanjem institucij v središče. Eden izmed teh projektov je revitalizacija nekdanje blagovnice, ki ji bodo dali kulturne vsebine. Poleg tega načrtujejo oblikovanje mestnih trgov in ulic z območji izključno za pešce. V ta namen je treba poskrbeti za dovolj parkirišč na obrobju, pravijo, predvideno pa je tudi novo stanovanjsko naselje, ki bo mladim omogočilo bivanje blizu središča, obenem pa da so v stiku za naravo.