Na razstavi V objemu dveh svetov: Slovenci v Argentini bodo razstavljene knjige, serijske publikacije, vabila na prireditve, gledališki listi in letaki, ki jih hranijo v Narodni in univerzitetni knjižnici (NUK). Tematsko zelo bogato gradivo je bilo shranjeno v "d fondu" oziroma direktorjevem fondu, kot je bil ta uradno poimenovan med letoma 1978 in 1991, do njega pa je imel dostop le direktor, je pojasnila Helena Janežič, v NUK-u vodja zbirke tiskov Slovencev, ki ne živijo v Sloveniji. V fondu v glavnem hranijo gradivo, ki so ga poslali iz Argentine ali pa je bilo zaplenjeno na slovenski meji. Poleg Janežičeve je pri pripravi razstave sodelovala še Veronika Potočnik.
Z organizirano društveno dejavnostjo do vključevanja v novo okolje
V avli pred Veliko čitalnico NUK-a bodo predstavljene tradicionalne oblike druženja Slovencev skozi organizirano društveno dejavnost v Argentini. Prišleki so se namreč, da bi lažje premagali stisko ob soočanju z neznanim jezikom, običaji in z novim začetkom, družili v na novo nastalih slovenskih društvih, prirejali kulturna in športna srečanja in tako ohranjali socialni stik ter se lažje vključevali v novo družbeno okolje. Največ Slovencev se je naseljevalo v Buenos Airesu, ki je bil, zaradi velikih možnosti za zaposlitev, pravi magnet za nove priseljence.
Prvi val "osamljenih" emigracij
Z razstavo, ki jo bo odprla ministrica za Slovence po svetu Tina Komel, želijo predstaviti vse tri valove migracij. Najmanj gradiva je na voljo iz prvega emigracijskega vala, ki je potekal po dogovoru med Avstro-Ogrsko in Argentino od 70. let 19. stoletja, ko so se v Argentino naseljevali številni posamezniki in družine iz Furlanije, Goriške in Notranjske. Številni so se naselili stran od civilizacije in zato prave priložnosti za druženje ni bilo, so zapisali v razstavnem katalogu.
Največ dokumentov o politični migraciji izobražencev
Več gradiva je iz časa med obema vojnama, ki je v deželo pod ekvatorjem pripeljal glavnino slovenskih izseljencev, približno 25.000 posameznikov, predvsem iz Prekmurja in Primorske. Zelo bogat pa je obseg gradiva iz obdobja med letoma 1947 in 1948 ter 1954 in 1955. Povojno politično emigracijo je sestavljalo veliko izobražencev, od duhovnikov, pravnikov, zdravnikov ter več že uveljavljenih literatov in drugih kulturnih delavcev.

Dežnik za vse Slovence
Danes je gradivo javno dostopno, ob razstavi pa pozivajo tudi vse, ki razpolagajo s publikacijami, da jih predstavijo NUK-u. V narodni knjižnici namreč hranijo vse nacionalno gradivo, in sicer ne glede na to, kje je nastalo, je poudarila soavtorica razstave.
Razstava je del prireditev Dobrodošli doma, njen simbol pa je dežnik, "pod katerim želijo združiti vse Slovence".