Pod naslovom Na začetku je (bila) knjiga so prvič razstavljeni arhivski dokumenti o nastanku in delu bibliografskega oddelka v NUK-u, ogledati pa si je mogoče tudi dela, ki predstavljajo pet stoletij bibliografije na Slovenskem. Vse od Trubarjevega Registra (1561), ki velja za prvo dokumentirano in ohranjeno avtobibliografijo avtorja s Kranjskega, kot prva slovenska bibliografija pa je bila opredeljena šele v narodotvornih interpretacijah 19. stoletja
Razstavljeni so tudi Memoriali ljubljanskega škofa Tomaža Hrena iz leta 1605, ki odražajo religiozno delitev kranjske družbe na protestante in katoličane. Bistveni del njene narativne opreme je etična diskvalifikacija protestantskih avtorjev. Kot taka odraža družbene reprezentacije zgolj katoliškega dela populacije Kranjske.
Tu so bibliografski popisi avtorjev in njihovih del, ki so jih sestavili Janez Wajkard Valvasor, Janez Gregor Dolničar, Marko Pohlin in Joseph Kalasanc Erberg, in predstavljajo družbene predstave o Kranjski ter popisujejo njeno kolektivno memorijo.
Bibliografije so popisanim delom postopoma nadevale veljavo literarnih spomenikov in historičnih dokumentov literature. Ko je sredi 19. stoletja bibliografija socialnemu sloju podelila kulturno legitimacijo, je dokumentirala neprehodno etnično razlikovanje med nemško in slovensko govorečo populacijo, za ves čas do Primoža Trubarja pa je kot bistveno merilo uveljavila slovenski knjižni jezik.
Med dvema svetovnima vojnama se je bibliografija na Slovenskem profesionalizirala, vendar ni bila zakonsko regulirana naloga knjižnice, ki je imela privilegij obveznega izvoda. Po vojni je bibliografija dobila zakonsko podlago, NUK pa je postal nacionalna bibliografska ustanova.