"Umetnik mora vzbujati zaupanje. In Frlicevo kiparstvo je takšno, da pritegne zanimanje, vzbuja zaupanje in mu je mogoče verjeti," je v utemeljitvi zapisal Mirko Juteršek. Nagrado bodo umetniku izročili v četrtek ob 18.00 v Galeriji Hypo v Steklenem dvoru v Ljubljani in obenem odprli razstavo njegovih del.

V Frlicevem kiparskem oblikovanju je moč slediti modernističnim spoznanjem, jasno pa ohranja tudi stik z imenitno kiparsko preteklostjo. Nastal je bogat izbor umetnikovih odzivov na sodobna kiparska hotenja, v uporabi in mešanju različnih gradiv, v nizanju različnih površinskih obdelav, pri čemer pride umetnikova težnja po dovršenosti še posebej do veljave pri obdelavi kamna. V monumentalne kolose je uspel na samosvoj, prepoznaven način vdahniti spomin na velikega Michelangela, hkrati pa je s čutno obdelavo v njih ohranil videz narave.

Mozaik Škofjeločanov
Zgovorno in domišljeno berljivo je tudi sporočilo v Frlicevih portretnih upodobitvah, ki dopolnjujejo alejo znamenitih Škofjeločanov. Tako je v spomenik poštarju Lovrencu Koširju vgradil znamko (2004), spomenik slikarja in pedagoga Antona Ažbeta združil s slikarsko paleto (2005) in s kazenskimi streli preluknjal poprsje in glavo Vojaka Antona Hafnerja, vodje upora v Judenburgu (2006), je še zapisal Juteršek.

Poznajo ga tudi na Japonskem
Metod Frlic (1965) je doma v Poljanski dolini. Po šoli za oblikovanje in fotografijo je diplomiral iz kiparstva na ljubljanski likovni akademiji pri prof. Luju Vodopivcu in pri njem nadaljeval še podiplomski študij. Študijsko je leta 1995 živel v Nemčiji in leta 2000 na Japonskem. Za seboj ima 12 samostojnih razstav in udeležbo na številnih mednarodnih kiparskih simpozijih.

Pri ZDSLU-ju bodo nagrado v sodelovanju s Hypo Group Alpe Adria podelili tretjič. Prejmeta jo lahko slovenski likovni ustvarjalec oziroma skupina, včlanjena v zvezo, za najboljše likovno ali vizualno delo, razstavo ali izvajano delo, predstavljeno v javnosti v zadnjih treh letih.