Ko so leta 1914 v Firencah našli da Vincijevo Mono Lizo, potem ko so jo tri leta prej ukradli iz pariškega Louvra, so si pri potrjevanju njene avtentičnosti pomagali predvsem s primerjanjem razpok na sliki s fotografijami umetnine. Vzorec razpok, ki jih je v dolgih stoletjih v premaz in barve 'zarezal' čas, je zares nekakšen 'prstni odtis' slike, saj ga je praktično nemogoče ponarediti. Tudi zato je jasna razvidnost takšnega vzorca razpok pomemben podatek pri proučevanju umetnine. Razpoke v vseh najmanjših detajlih so le eden izmed elementov te renesančne mojstrovine, ki jih je pokazalo digitalno proučevanje pod vodstvom francoskega strokovnjaka Pascala Cotteja.
V petek, 8. marca, bodo ob dnevu žena v okviru razstave pripravili poseben dan Nasmej se z Mono Lizo. Svojo fotografijo ob sliki Mone Lize si lahko po e-pošti kot poseben spomin na genija da Vincija pošljete na e-naslov. Vsaka 50. nasmejana Mona Liza bo prejela posebno presenečenje, MMC pa ob tej priložnosti podeljuje deset vstopnic za ogled razstave. Po elektronski pošti nam pošljite odgovor na vprašanje: Sliko Mone Lize so v Louvre prenesli po francoski revoluciji. Kje je visela pred tem?
Ne pozabite pripisati imena in priimka ter telefonske številke. Med pravilnimi odgovori, ki so prispeli do četrtka, 7. 3., do 12.00, smo izžrebali dobitnike desetih vstopnic za brezplačen ogled razstave 8. marca.
Na razstavo gredo: Anja Intihar, Joško Ivačič, Kata Potnar Ivačič, Tina Ivačič, Nejka Šparemblek, David Đukanović, Mira Karnar, Andreja Novak, Aljoša Gerželj in Petra Bešlagič. Čestitamo!
Izsledki njegovega spektralnega slikanja so predstavljeni tudi na razstavi Da Vinci - genij, ki je trenutno na ogled na Gospodarskem razstavišču, kjer za 8. marec pripravljajo poseben dan, posvečen nasmehu Mone Lize. Osvetljujejo najrazličnejše elemente slike, od nekaterih s prostim očesom nevidnih detajlov do barv, v katerih je slika žarela Leonardovim sodobnikom na začetku 16. stoletja.
Slika, ki jo prav zaradi neštetokrat reproduciranega skrivnostnega nasmeha neka mitizacija spremlja že skoraj od začetka, je naslikana na leseni tabli, ki meri 77 centimetrov krat 53 centimetrov. Preden so jo aprila leta 2005 prestavili v največjo sobo Louvra Salle des États z novo osvetljavo in varnostnim sistemom, so priložnost izkoristili za poglobljeno tehnološko raziskavo, da bi ugotovili njeno stanje. Louvre je na pomoč poklical več zunanjih strokovnjakov, med njimi tudi Pascala Cotteja in njegovo ekipo, ki se ukvarja z multispektralno digitalizacijo v visoki ločljivosti. Dela so se lotili v noči na 19. oktober, odstranili okvir iz hrastovine, ki so ga sliki dodali leta 1951, in začeli proces digitalnega skeniranja in reflektografije.
S kakšnimi barvami je slikal Leonardo?
Posnetki so nastajali v dveh fazah, najprej so naredili posnetke celotne mojstrovine, nato makroposnetke obraza, ko so kamero približali na razdaljo 60 centimetrov stran od slike. Sodelujoči strokovnjaki opisujejo rezultate, do katerih so se dokopali s fotografiranjem, ki je trajalo dobri dve uri, kot edinstvene (hranjenje nastalih fotografij je zavzelo kapaciteto 24 GB). Takšen postopek omogoča proučevanje detajlov slike - od razpok, risbe pod oljno sliko, starejših restavratorskih posegov do virtualne restavracije - odstranitve potemnelega premaza, ki zastira prvotni kolorit slike, ne da bi pri tem slike kakor koli poškodovali. Zdaj je razviden nanos premaza, ki ga je slika dobila med restavratorskim posegom v 17. stoletju.
S pomočjo Cottejeve ekipe se lahko na delu znova prepozna vzorec pigmenta lapis lazuli, ki je bil že pred renesanso priljubljen za mešanje modre barve, tu so tudi pigmenti azurita. Na razstavi, ki bo v Ljubljani na ogled do 12. maja, lahko vse o pigmentih, ki jih je uporabljal Leonardo da Vinci pri slikanju tega slavnega portreta, izveste ob reprodukciji slike v prvotnih barvah.
Takšen povečevalni efekt lajša študij slikarjeve tehnike, razkriva pa tudi poškodbo, ki jo je leta 1952 sliki zadal vanjo zalučan kamen. Vse to so pomembni detajli, ki pričajo o dolgi zgodovini slike tudi dolgo po koncu Leonardovega časa in renesanse.
M. K., po članku P. Cotteja in D. Dupraza: Spectral imaging of Leonardo Da Vinci’s Mona Lisa: An authentic smile at 1523 dpi with additional infrared data P. Cotte, D. Dupraz
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje