Dunajska Albertina bo na ogled postavila 150 del slavnega nizozemskega slikarja. Zavarovana so na tri milijarde evrov, kar pomeni, da bo to najbolj dragocena razstava, kar s(m)o jih do zdaj v Avstriji lahko videli. Odprta bo do 8. decembra, pričakujejo pa najmanj 450 tisoč obiskovalcev.

V sredo so iz Združenih držav na dunajsko letališče že pripeljali prvi dve sliki za razstavo: olje na platnu Bolnišnica v Saint-Remyju (1889) in risbo Portret Josepha Roulina (1888). "Samo stroški prevoza za sliki znašajo milijon evrov," je povedala tiskovna predstavnica Albertine Barbara Prikoszovits.

Jesenska razstava v dunajskem razstavišču bo Van Gogha predstavila iz "povsem nove perspektive" - kot slikarja, a tudi kot risarja. Van Goghove slike in risbe so muzeji doslej namreč predstavljali ločeno.

Modre in vijolične pokrajine
Čeprav je van Gogh, izrazito pretanjeni opazovalec kmečkega in delavskega vsakdana, sprva nameraval postati risar in ilustrator, se je pozneje v zgodovino umetnosti zapisal kot slikar, "obseden" z barvami, kot vizionar, ki je barve končno osvobodil spon imitacije resničnosti in akademskih pravil estetike.

Provansa ga je prepojila z barvo
Potem ko se je leta 1886 iz Nizozemske preselil v Pariz, še bolj pa v zadnjih dveh letih na jugu Francije, se je njegova paleta opazno "poživila". Rjavkasti toni ateljejskega slikanja so se umaknili mavrici intenzivnih barv, kar je bila neposredna posledica spremembe okolja: Vincent je zdaj delal na prostem, pod žgočim provansalskim soncem.

Kljub temu pa je van Goghova prvotna želja, postati risar, vplivala na način, kako je barve nanašal na platno. Zanj je značilno, da je s čopičem, ki ga je namočil v barvo, risal, ali pa da je najmočnejše barvne poudarke nanesel kar naravnost iz tube.

Sad skupnih prizadevanj
Razstava bo prva predstavitev van Goghovih del v Avstriji po več kot pol stoletja. Dela zanjo so med drugim posodili Van Goghov muzej (Amsterdam), muzej Kröller-Müller (Otterlo), MoMa (New York), Musee d'Orsay (Pariz), Narodna galerija (Washington), Guggenheimov muzej (New York), Puškinov muzej (Moskva), muzej Armanda Hammerja (Los Angeles) in zasebne zbirke.

A. J.