Dobitnik zlatega leva za življenjske dosežke na 52. beneškem likovnem bienalu je bil znan že pred meseci - letos je bil to malijski fotograf Malick Sidibé -, zdaj pa je mednarodna žirija razglasila še štiri nagrajence.

Najboljši paviljon so imeli Madžari
Nagrado za umetnostnega kritika ali zgodovinarja je dobil Benjamin H. D. Buchloh, nagrada za najboljši paviljon posamezne države gre na Madžarsko (predstavili so instalacijo Andreasa Fogarasija), častno omembo pa si je zaslužila še Litva (predstavljala sta jo Nomeda in Gediminas Urbonas). Fogarasijeva instalacija Kultur und Freizeit (Kultura in prosti čas) je zbirka videoposnetkov, ki prikazujejo stanje kulturnih centrov v današnji Budimpešti.

Najboljši "umetnik pod 40 let" je postala v Betlehemu rojena Emily Jacir, ki s svojim delom "briše meje med filmom, arhivsko dokumentacijo, zgodbo in glasbo", v ospredje pa postavlja predvsem palestinsko vprašanje.

Sporno je dobro
Žirija je nagradila tudi kontroverzni argentinski prispevek La Civilización Occidental y Cristiana (Zahodna in krščanska civilizacija) - León Ferrari je za kip Kristusa, križanega na bojnem letalu, dobil priznanje za "umetnika na osrednji mednarodni razstavi". Žirija je izpostavila njegovo "etično držo in politično zavzetost v pogosto antagonistični politični in družbeni situaciji".

Bienale v Benetkah pod okriljem kuratorja Roberta Storra od 10. junija do 27. novembra poteka pod naslovom Think with Senses - Feel with Mind: Art in the Present Tense (Misli s čuti - čuti z glavo: Umetnost v sedanjiku). Osrednja razstava, ki je na ogled v objektu Arsenale Corderie (delno pa tudi v prostorih Arsenale Artglieri in v italijanskem paviljonu v Giardinih), v delih, ki jih je okoli 100 umetnikov z vsega sveta naredilo posebej za to priložnost in v sodelovanju s kuratorjem, je tematizirala odnos med percepcijo in koncepcijo, med čustvom in mislijo.

Atmosferični Slovenci
Slovenijo zastopa projekt Beneški, atmosferičen Tobiasa Putriha, ki na formalni ravni izpostavlja problem odnosa med maketo in prostorom, ki ga maketa upodablja. Kot predmet raziskave je izbrana kinodvorana kot izrazit primer "prehodnega" prostora, torej prostora, ki služi kot vmesni prostor med iluzijo projekcije in resničnostjo ulice.