Dosežena cena je za 400 tisoč dolarjev presegla dosedanji rekord nenaslovljenega avtoportreta Cindy Sherman iz leta 1981. (Mimogrede, Gursky je s tretjega mesta te lestvice izrinil samega sebe, in sicer fotografijo 99 Cent II Diptychon iz leta 2001.)
Gurskyjeva fotografija je največja v seriji šestih; druge so razstavljene na različnih koncih, med drugim ena v londonski galeriji Tate, druga v newyorški MoMi in ena v münchenski Pinakoteki. Pri Christie's so pred dražbo izkupiček napovedovali nekje med dvema in pol in tremi in pol milijoni dolarjev.

Gursky je v preteklosti govoril o "prav posebnem prostoru z razgledom na Ren, ki me je od nekdaj fasciniral, a ni bil dovolj za sliko, saj v bistvu konstituira le del slike". Idejo za sliko je "s seboj nosil leto in pol". "Na koncu sem sklenil slike digitalizirati in ob tem preprosto izpustiti elemente, ki so me motili."

Umetnik namreč ne skriva, da so hiperrealistični detajli slike - srebrnkasti odtenek vode, močan kontrast med barvami in geometrična ravnost linij - posledica naknadne digitalne korekcije. "Paradoks je v tem, da se takega posnetka Rena ne da dobiti na lokaciji; da bi prišli do točne upodobitve moderne reke, je potrebna fiktivna konstrukcija."

Prej "platoničen ideal reke" kot konkretna reka
V dražbenem katalogu so o fotografiji zapisali, da "gledalca ne vabi na noben določen kotiček ob reki, pač pa je skoraj platoničen ideal vodne gmote, ki potuje skozi pokrajino."

Na lovu za razosebljenim in "antiseptičnim"
V Düsseldorfu rojeni Gursky (19559 velja za enega najpomembnejših in najvplivnejših fotografov svoje generacije, znan je po slikah večjih dimenzij, v objektiv pa lovi predvsem formalne vzorce, ki jih išče v naravnem okolju. Rad ima tudi razosebljene, repetitivne prostore, ki jim reče "antiseptična industrijska območja". Med slavnejšimi so njegovo fotografije tovarniških delavcev, ki jih je položil na tekoče pasove, in borznih posrednikov, ki jih je slikal z velike višine.