Razstava slik Boba Dylana s skupnim naslovom The Drawn Blank Series, ki se je pravkar iztekla, je bila zbirka 140 akvarelov in gvašev. Foto: EPA
Razstava slik Boba Dylana s skupnim naslovom The Drawn Blank Series, ki se je pravkar iztekla, je bila zbirka 140 akvarelov in gvašev. Foto: EPA

Ko se je oktobra lani na presenetjivi lokaciji - v zakotnem nemškem mestu Chemnitz - odprla prva slikarska razstava velikega barda Boba Dylana, so še pred tem skeptični kritiki začeli viti roke v navdušenju. V Dylanovih slikah so videli vplive vseh, od Matissa pa do Edwarda Hopperja in nemških ekspresionistov. V galerijo so se zgrinjali predvsem Dylanovi oboževalci, ki so skušali predvsem razvozljati "pomen" številnih portretov žensk v seriji Motel Pool. Je sanjaril? Je bil osamljen? Ali pa je le ubijal čas do naslednje tonske vaje?

Galeristi in kuratorji na vse skupaj verjetno gledajo bolj pragmatično: slavno ime na razstavo ali dražbo pritegne več ljudi, tudi takih, ki se sicer za umetnost ne zanimajo. Vemo, da je bil pokojni oskarjevec Anthony Quinn priznan umetnik in da se s svojimi slikarskimi napori rada pohvali tudi Rosie O'Donnell - vseeno pa se zdi, da v tovrstnih žanrskih "prestopih" prednjačijo rokenrol glasbeniki. Spodaj smo jih zbral le nekaj.
Ana Jurc














Pred tremi leti je Ingrid Mossinger, direktorica galerije v Chemnitzu, našla publikacijo Dylanovih skic iz leta 1994. Na glasbenika se je obrnila s prošnjo, ali jih sme uporabiti za razstavo. Dylan ne le, da se je strinjal, ampak je posebej za to priliko predelal več kot 300 svojih starih slik. Foto: EPA
Razstava Dylanovih slik je sicer pravkar zaprla svoja vrata, je pa izšla monografija s ponatisi njegovih del. Foto: EPA
Marilyn Manson: Kontroverzni rocker zna naslikati tudi šokanten akvarel. Njegovo prvo razstavo, The Golden Age of Grotesque, ki je bila leta 2002 na ogled v Los Angelesu, je nek kritik opisal kot delo 'psihičnega bolnika, ki so mu likovne potrebščine predpisali kot terapijo'. Tukaj vidite sliko Die Deutsche Kampferin iz leta 1999 (naslov si je Manson izposodil pri nekem nemškem časopisu iz časa tretjega rajha). Mišljena je bila 'sarkastično', navdih zanjo pa so bili poleg Nemčije v 30-ih letih 20. stoletja tudi filmi Charlieja Chaplina.
Bob Dylan, tokrat na drugi strani čopiča. Ronnie Wood očitno ni zadovoljen s tem, da je 'samo' član morda najslavnejše skupine na svetu, in si je omislil še en poklic. Rolling Stone, ki je umetnost tudi študiral in slika predvsem portrete slavnih glasbenih kolegov, je v zadnjih letih naletel tudi na dober sprejem pri kritikih.
Uganili ste - tej sliki Ronnieja Wooda je naslov Wild Horses. 'Navdušen sem nad odzivom, priznam. Toda, bodimo iskreni - dobro slikam. To vem jaz in veste vi. Tukaj ni kaj prida ugovarjati, kajne?' je ena od Woodovih izjav, ki se človeku vtisnejo v spomin.
Detajl slike Double Dorsal Doppelganger One so The Stone Roses uporabili za naslovnico svojega najslavnejšega singla Fool's Gold. Njen avtor je bil kar njihov kitarist John Squire.
Pevka in kantavtorka Joni Mitchell zase pravi, da 'je najprej slikarka in šele nato glasbenica'; razstave njenih del so občasno na sporedu že vse od šestdesetih let. Lanska newyorška razstava Green Flag Song je bila samo del njenega umetniškega 'izbruha' - po dolgem odmoru je v istem letu izdala album, priredila razstavo in sodelovala pri postavitvi baletne predstave.
Paul Simonon je še en glasbenik, ki ima za seboj klasično slikarsko izobrazbo. S slikanjem je prenehal šele, ko se je njegova 'rezervna služba' - basist pri The Clash - izkazala za veliko bolj obetavno.