Pregledno razstavo aranžerja, dirigenta, klarinetista, tolkalista in pianista Boruta Lesjaka (1931-1995), ki se je v slovensko glasbeno zgodovino med drugim zapisal s pesmijo Ne čakaj na maj, sta pripravila Domen Prezelj in Milan Štupar.

"Gremo poslušat Lesjaka"
"Končal sem srednjo glasbeno šolo kot instrumentalist - klarinetist, vendar je bila to moja mladostna zabloda. Pri Plesnem orkestru sem igral saksofon, to me je zelo veselilo, ampak izkazalo se je, da po naravi nimam dobrega nastavka in zato tudi ne lepega tona na klarinetu. Tehniko sem imel še kar v redu, vendar sem se vrnil nazaj k mojemu instrumentu - klavirju. Kot pianist sem pred časom Ljubljančane 'prestavljal' v leta nemega filma. V Kinoteki sem na klavirju spremljal neme filme, to mi je bilo v veliko zadovoljstvo. Takrat so ljudje govorili, gremo poslušat Lesjaka, pa morda še kdo, gremo gledat film," so Lesjakove besede povzeli v NUK-u.

Dolgoletni sodelavec RTV-ja
Borut Lesjak je leta 1954 diplomiral na Akademiji za glasbo iz klavirja. Pozneje je bil zaposlen na RTV Ljubljana, od leta 1967 pa je bil v svobodnem poklicu. Uveljavil se je kot študijski glasbenik, vodil je tudi svoj ansambel. Obvladoval je različne glasbene sloge, napisal več popularnih skladb in glasbeno opremil številne dokumentarne in celovečerne filme, med njimi tudi film Františka Čapa Ne čakaj na maj (1957). Prirejal je skladbe za televizijske in radijske oddaje, kot je Veseli tobogan, in ustvarjal lahko orkestralno in scensko glasbo, piše v biografskem leksikonu Osebnosti.